Franja

Zadetki iskanja

  • vedere*

    A) v. tr. (pres. vedo)

    1. videti, gledati:
    vedere, vederci videti (imeti vid)
    vedere, vederci poco, male slabo videti
    non vederci per la fame biti strašno lačen
    vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
    non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
    vedere coi propri occhi videti na lastne oči
    vedere per credere neposredno se prepričati
    far vedere pokazati
    non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
    te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
    vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
    stare a vedere počakati, ne vmešavati se

    2. pregledati, prebrati, pogledati:
    vedere i conti pregledati, preveriti račune
    vedi, v. glej

    3. gledati; udeležiti se; obiskati:
    vedere una mostra obiskati razstavo

    4. obiskati, srečati; videti:
    andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
    farsi vedere dal medico dati se pregledati
    guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
    non farsi più vedere ne biti na spregled
    non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

    5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
    vedere qcn. in sogno sanjati koga
    vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

    6. opaziti, opažati

    7. pren. razumeti, doumeti:
    dare a vedere razložiti
    non dare a vedere skriti
    far vedere dokazati
    non vederci chiaro ne biti jasno

    8. pren. presoditi, presojati:
    a mio modo di vedere po mojem

    9. poskusiti, skušati:
    vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

    10.
    avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

    B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

    1. videti, gledati se

    2. pren. čutiti se, biti:
    date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

    3. pren. videti se, prepoznati se

    C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
    ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
    chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

    Č) m

    1. videnje:
    al vedere ob pogledu na, videč

    2. pogled, razgled:
    bel vedere, belvedere razgledišče

    3. videz, izgled:
    far un bel vedere lepo izgledati

    4. mnenje, sodba:
    a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • via2

    A) avv.

    1. proč, stran:
    via di qui!, via di li! proč!, stran!
    andar via oditi; izginiti
    balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
    buttare, gettare via vreči proč, odvreči
    buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
    dare via oddati, podariti, prodati
    essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
    essere di fuori via pog. biti tuj:
    usanze di fuori via tuji običaji
    levar via odstraniti, umakniti
    mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
    mandar via qcs. kaj odposlati
    portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
    un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
    tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

    2.
    e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

    3.
    via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
    via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

    B) inter.

    1. proč!, stran!

    2. šport start!, gremo!:
    pronti... via! pozor... start!

    3. (izražanje spodbujanja)
    animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

    4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
    via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
    via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

    C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
    dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vrábec (-bca) m

    1. zool. passero (Passer Italiae):
    domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
    poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
    vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
    pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano

    2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
    kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
    glej ga (no) vrabca caspita!
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • zakáj

    A) adv.

    1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
    zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
    se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
    greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

    2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
    zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

    B) zakáj (-a) m il perché:
    zakajev je veliko i perché sono tanti

    C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
    cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo
  • zaoráti (-ôrjem) | zaorávati (-am) perf., imperf.

    1. (cominciare ad) arare

    2. sviare dal campo (arando)

    3. pren. solcare:
    ladja je zaorala po vodi la nave solcava il mare

    4. (podorati) sovesciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogaj, sicer bova zaorala ubbidisci, se no le prendi
    pren. zaorati ledino na nekem področju essere il pioniere in un certo campo
  • zaplésati (-pléšem) perf.

    1. mettersi a ballare; ballare

    2. girare, volteggiare:
    metulj je zaplesal nad travnikom sul prato volteggiò una farfalla

    3. sobbalzare, sussultare:
    udaril je po mizi, da so kozarci zaplesali con un pugno sul tavolo fece sobbalzare i bicchieri

    4. pren. soffiare impetuoso, imperversare (di uragano)

    5. scontrarsi, vedersela con qcn.:
    če jo boš še pretepal, bova midva zaplesala non toccarla, se no te la dovrai vedere con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke, številke so mu zaplesale pred očmi le lettere, i numeri gli ballavano davanti agli occhi
    pogled mu je zaplesal po dvorani il suo sguardo vagò per la sala
    zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okoli njega gli sembrò che tutta la stanza gli girasse intorno
  • zarogovíliti (-im) perf.

    1. gesticolare, sbracciarsi:
    zarogovilil je z rokami in padel si sbracciò e quindi cadde

    2. fare chiasso, strepitare:
    nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila il temporale, dopo aver strepitato per un po', si dileguò

    3. arrabbiarsi, infuriarsi:
    mir, drugače bo še zarogovilil calma, ragazzi, se no papà si arrabbia
  • žálost (-i) f

    1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
    obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
    vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
    igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
    žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
    neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

    2. (žalovanje) lutto:
    imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
    dan žalosti giornata di lutto nazionale

    3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
    mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

    4. (slaba stvar) patacca:
    kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

    5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
    ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
    umreti od hude žalosti morire di crepacuore
    um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
    utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol