intercomunicante
A) agg. povezan, v medsebojni zvezi:
stanze intercomunicanti med seboj povezane sobe
B) m elektr. interkom
Zadetki iskanja
- intercorrere* v. intr. (pres. intercorro) vmes biti, miniti, minevati:
tra i vicini intercorrono ottimi rapporti med sosedi vladajo odlični odnosi - júg (-a) m
1. meridione, mezzogiorno, sud (tudi ekst.):
magnetna igla kaže smer sever—jug l'ago magnetico mostra la direzione nord—sud
geogr. italijanski jug il mezzogiorno d'Italia, il Sud dell'Italia
geogr. nekdaj bratski jug il sud della Jugoslavia
hist. vojna med Severom in Jugom la guerra tra Nord e Sud
ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso sud
2. meteor. vento australe, austro - kapitál (-a) m
1. ekon. (denar, ki prinaša dohodek) capitale:
kapital se obrestuje il capitale rende (interesse)
nalagati, vlagati kapital investire il capitale
izvoz, uvoz kapitala esportazione, importazione di capitale
delniški kapital capitale azionario
kapital družbe capitale sociale
finančni kapital capitale finanziario
fiksni, obratni kapital capitale fisso, circolante
poslovni kapital capitale di esercizio
ustanovni, začetni kapital capitale iniziale, di fondazione
beg kapitala fuga dei capitali
donos kapitala reddito di capitale
investicija kapitala investimento di capitali
obresti kapitala interesse di capitale
povečanje kapitala aumento di capitale
promet kapitala movimento, circolazione dei capitali
2. pren. (denar, materialne dobrine) capitale, ricchezza, patrimonio:
reke so naš naravni kapital i fiumi sono il nostro capitale naturale
duhovni, moralni kapital naroda il capitale spirituale, morale della nazione
3. pren. (lastniki kapitala) capitale:
borba med kapitalom in delavstvom la lotta tra capitale e lavoro - Karíbda (-e) f mitol. pren. Cariddi:
Scila in Karibda Scilla e Cariddi, (grave) pericolo
priti med Scilo in Karibdo trovarsi, capitare tra Scilla e Cariddi - kásen (-sna -o) adj.
1. (pozen) tardo; ritardatario:
biti kasen fare tardi
kasni potniki so hiteli na vlak i passeggeri ritardatari si affrettavano a prendere il treno
kasna setev semina tarda
kasni srednji vek tardo medio evo
2.
kasen večer tarda sera
kasno popoldne tardo pomeriggio
3. (kasnejši, ki se zgodi v času, ki sledi določenemu) successivo, posteriore:
tudi kasni pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma anche le trattative successive non portarono a un accordo - kládivo (-a) n
1. martello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
polit. pren. srp in kladivo falce e martello
čevljarsko kladivo martello da calzolaio
kleparsko kladivo martello per affilare la falce
mizarsko kladivo martello da falegname
pren. znajti se med kladivom in nakovalom trovarsi tra incudine e martello
ledno kladivo martello da ghiaccio
strojno, pnevmatično kladivo maglio pneumatico
vrtalno kladivo crivella
2. šport. martello:
met kladiva lancio del martello
3. battaglio - kontrást (-a) m
1. contrasto; contrapposizione, disaccordo:
kontrast svetlobe in sence il contrasto delle luci e delle ombre
barvni kontrasti contrasti di colori
kontrast med lažjo in resnico contrasto, contrapposizione di menzogna e verità
2. fot. contrasto
3. med. mezzo di contrasto
4. muz. contrasto - korelácija (-e) f knjiž. (soodvisnost) correlazione, rapporto:
korelacija med pojavoma correlazione fra due fenomeni - králj (-a) m
1. re; regnante, sovrano:
angleški, švedski kralj re d'Inghilterra, di Svezia
živeti kot kralj stare, vivere da re
sončni kralj il Re Sole
kralj Matjaž re Matteo (Matteo Corvino nella mitologia popolare slovena)
rel. (sveti) trije kralji i Re Magi
2. pren. ekst. re:
kralj vseh lažnivcev il re di tutti i bugiardi
petrolejski kralj il re del petrolio
živalski kralj il re degli animali, il leone
3. igre, šah. re
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj in terra di ciechi chi ha un occhio è re - kràp1 (krápa) m zool. carpa (Cyprinus carpio):
pren. ščuka med krapi il lupo nell'ovile - krásti (krádem)
A) imperf. ➞ ukrasti
1. rubare, rubacchiare:
krasti kot sraka rubare a man salva
pren. krasti spanec rubare il sonno
krasti po trgovinah taccheggiare
2. pren.
krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
pren. bogu čas krasti rubare il pane
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno
B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se
1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra - lavoro m
1. delo; opravilo, opravek:
lavoro manuale, intellettuale fizično, umsko delo
lavoro a domicilio delo na domu
lavoro nero delo na črno
infortunio sul lavoro nesreča pri delu
2.
lavori pl. delo (organov, skupin ipd.)
i lavori dell'assemblea delo zbora, skupščine
3. delo; zaposlitev; delovno mesto:
lavoro a cottimo akordno delo
andare al lavoro iti na delo
4. (opera) delo:
lavori pubblici javna dela
un lavoro di Modigliani Modiglianijevo delo
5. ekst. delavci, delavstvo:
conflitto fra capitale e lavoro konflikt med kapitalisti in delavci
6. zapletena zadeva; prevara - léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
roke mrzle kot led mani di ghiaccio
pren. prebiti led rompere il ghiaccio
drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
(imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
gastr. led (glazura) glassa
šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
PREGOVORI:
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda - legame m
1. zveza, vez (tudi pren.):
legame di parentela rodbinska zveza
legame di amicizia prijateljska vez
2. pren. zveza, odnos:
stabilire un legame tra vari avvenimenti ugotoviti zvezo med raznimi dogodki - ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto - lovíti (-ím)
A) imperf. ➞ uloviti
1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare
2. catturare, intercettare, prendere
3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere
4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo
5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti
6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte
7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.
1. acchiapparsi
2. tenersi in bilico
3. correre
4. essere incerto; esitare
5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi
6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza - manevrírati (-am) imperf.
1. voj. manovrare
2. ekst. manovrare, destreggiare, destreggiarsi; evoluire, giostrare:
spretno manevrirati med zahtevami upnikov giostrare, destreggiarsi tra le richieste dei creditori
3. pejor. manovrare, tramare, brigare:
manevrirati komu za hrbtom tramare alle spalle di qcn. - mangiare
A) v. tr. (pres. mangio)
1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje
2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati
3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo
4. porabiti, potrošiti
5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo
B) m jed; obrok - menjáva (-e) f
1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento
2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
menjava vremena il cambiamento del tempo
menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
menjava letnih časov la vicenda delle stagioni
3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia
4. avt.
menjava prestave (brzine) cambio della marcia