Franja

Zadetki iskanja

  • pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
    držati se pokonci stare diritto
    komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
    pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
    planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
    pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
    biti zgodaj pokonci alzarsi presto
    ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
    pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
    pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
    pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
    pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
    pren. postaviti se pokonci ribellarsi
    pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • pokrájina (-e) f

    1. regione; knjiž. plaga, parte:
    gorata, tropska pokrajina regione montuosa, tropicale
    industrijska, kmetijska pokrajina regione industriale, agricola

    2. adm. (upravna enota) provincia:
    glavno mesto pokrajine capoluogo di provincia
    avtonomna pokrajina provincia autonoma

    3. pren. (področje) zona, regione, terra, mondo

    4. um. glej krajina
  • popoloso agg. obljuden, (številčno) velik; številen:
    città popolosa veliko mesto
    famiglia popolosa številna družina
  • posében (-bna -o)

    A) adj.

    1. speciale, particolare; singolare, sigolo:
    poseben vonj un profumo speciale, particolare
    posebne razmere condizioni particolari

    2. a parte, extra, speciale, specifico; straordinario:
    posebna izdaja edizione straordinaria
    poseben sklad fondo extra
    posebni dopisnik inviato speciale
    v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto nella nostra letteratura lo scrittore occupa un posto a parte
    med. posebno zdravilo rimedio specifico
    posebna jed specialità
    tisk. posebni odtis estratto
    jur. posebni sodni izvedenec superperito

    B) posébno (-ega) n lo speciale, il particolare:
    skrbeti za posebno, zanemarjati pa splošno curare il particolare e trascurare il generale
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • potréti (-trèm) perf. ➞ treti

    1. rompere, spaccare, schiacciare; rovinare, danneggiare, fracassare:
    potreti jajca rompere le uova
    potreti orehe schiacciare le noci
    potreti voz fracassare il carro

    2. pren. abbattere, accasciare, costernare, scorare, scoraggiare; colpire, frustrare, deprimere:
    mesto je potrla huda nesreča la città è stata colpita da una grave sciagura

    3. pren. (utruditi) stancare, accasciare, prostrare
  • povêljniški (-a -o) adj. di comando:
    navt. poveljniški most ponte di comando
    poveljniško mesto posto di comando
    poveljniška ladja nave capitana, capitana
    voj. poveljniška palica bastone di comando, comando
  • povzdígniti (-em) | povzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf. elevare, innalzare, alzare, erigere; assumere; magnificare, esaltare:
    povzdigniti glas alzare la voce
    povzdigniti v papeža innalzare al pontificato
    mesto so povzdignili v vojvodstvo la città fu eretta a ducato
    povzdigniti koga do najvišjih časti elevare qcn. ai più alti onori
    povzdigniti v nebesa incielare

    B) povzdígniti se (-em se) | povzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl. ascendere a, raggiungere:
    povzdigniti se do visokega položaja raggiungere alte cariche
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • predstójniški (-a -o) adj. di, del superiore; dei superiori; direttivo:
    predstojniško mesto carica di superiore
    predstojniški organ organo direttivo; hist. prirorato; rel. superiorato
  • préko

    A) adv. oltre, di là:
    tam preko je Amerika di là è l'America
    ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre

    B) préko prep.

    1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
    skočiti preko ograje saltare oltre la siepe

    2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
    zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
    obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla

    3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
    prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
    potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto

    4. (za izražanje stanja) su, oltre:
    most preko potoka un ponte sul torrente

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
    kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso

    6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
    pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
    ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni

    7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
    opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione

    8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
    poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
    ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
    pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
    pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn.
  • premestítev (-tve) f trasferimento, trasferta; spostamento; tur. transfer angl.:
    premestitev predmeta spostamento di un oggetto
    premestitev na drugo delovno mesto trasferimento (di un dipendente) ad altro posto di lavoro
  • premestíti (-ím) | preméščati (-am) perf., imperf.

    1. trasferire, traslocare; adm., voj. comandare, distaccare:
    premestiti uslužbenca v drug oddelek distaccare un impiegato presso un altro ufficio
    premestiti vojaka v drug garnizon distaccare, comandare un soldato a un'altra guarnigione
    premestiti drugam, na oddaljeno (slabše) mesto sbattere, sbalestrare
    premestili so ga v podeželsko mesto lo hanno trasferito, relegato in una città di provincia

    2. spostare; sistemare, montare altrove:
    premestiti mizo k oknu spostare il tavolo vicino alla finestra
  • prepláviti (-im) | preplávljati (-am) perf., imperf.

    1. allagare, inondare, invadere (tudi pren.); coprire:
    narasli potok je preplavil polja il torrente in piena inondò le campagne
    mesto je preplavljeno s turisti la città è invasa dai turisti
    trg so preplavili ceneni proizvodi il mercato è inondato da merce scadente
    preplaviti mesto z letaki coprire la città di manifesti

    2. pren. invadere, pervadere, prendere:
    začutil je, da ga preplavlja utrujenost si sentì pervadere dalla stanchezza
  • preselíti (-sélim) | preseljeváti (-újem)

    A) perf., imperf. trasferire; traslocare; trasportare; trapiantare:
    nasilno preseliti deportare
    preseliti v novo stanovanje traslocare nel nuovo appartamento
    vrtn. preseliti rastlino na drugo gredo trapiantare una pianta in un'altra aiuola

    B) preseliti se (-ím se) | preseljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. trasferirsi, traslocare, scasare; trapiantarsi; knjiž. trapassare, trasmutare; (masovno) sciamare, migrare:
    po vojni so se ljudje preseljevali s podeželja v mesta nel dopoguerra la popolazione migrò dalle campagne verso le città
    živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane quando viene a mancargli il cibo gli animali migrano
    brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje appena posso, voglio allargarmi
    preseliti se na deželo incontadinarsi
    preseliti se v mesto incittadinarsi, inurbarsi
    preseliti se na drug svet, v večnost trapassare, morire, passare a miglior vita
  • preseljevánje (-a) n trasferimento, trasloco; migrazione;
    nasilno preseljevanje deportazione
    dnevno preseljevanje iz vasi v mesto pendolarismo
    preseljevanje divjih živali migrazione della selvaggina
    preseljevanje narodov migrazione dei popoli
    julija se začne pravo preseljevanje narodov in luglio ha inizio il grande esodo
    preseljevanje duš metempsicosi
  • prestólen (-lna -o) adj. del trono, al trono:
    prestolni naslednik successore al trono, principe ereditario
    polit. prestolni govor Discorso della Corona
    prestolno mesto (prestolnica) capitale
  • pretovóren (-rna -o) adj. di trasbordo, di movimentazione:
    pretovorno (luško) podjetje ditta di movimentazione merci
    pretovorni terminal terminal di movimentazione merci
    pretovorna postaja stazione di trasbordo
    pretovorno mesto luogo di trasbordo
    pretovorna dejavnost attività di trasbordo
    pretovorne naprave impianti di trasbordo
  • pridivjáti (-ám) perf. pren. accorrere, piombare, irrompere, scatenarsi (bufera):
    orkan je pridivjal nad mesto l'uragano piombò sulla città
  • priglasíti (-ím) | priglášati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. notificare, annunciare, dichiarare, denunciare:
    priglasiti orožje denunciare il possesso di armi

    2. preannunciare, preavvisare

    B) priglasíti se (-ím se) | priglášati se (-am se) perf., imperf. refl. presentarsi, iscriversi, arruolarsi; concorrere:
    priglasiti se k izpitu iscriversi, presentarsi all'esame
    prostovoljno se priglasiti v vojsko arruolarsi volontariamente nell'esercito
    priglasiti se za mesto uslužbenca davčne uprave concorrere per un posto di impiegato dell'esattoria
    priglasiti se k besedi, k razpravi intervenire nel dibattito