Franja

Zadetki iskanja

  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • priméšati (-am) | primešávati (-am) perf., imperf. aggiungere (mescolando):
    kuhani zelenjavi primešati žlico smetane aggiungere un cucchiaio di panna alla verdura bollita
    opombi primešati malo humorja mescolare all'appunto un pizzico di umorismo
    primešati cedrov sok cedrare
    primešati opoj alloppiare, drogare
  • pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

    1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
    pritisniti na gumb premere il bottone
    lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
    pritisniti na zavore schiacciare il freno

    2. stringere:
    pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

    3. pren. premere; serrare; spingere:
    pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
    pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
    pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

    4.
    pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
    pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

    5. pren. incalzare:
    draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
    mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
    pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
    pren. pritiskati ob tla deprimere
    vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
    šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
    pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
    pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
    pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
    pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
    pritisniti glasneje cantare più forte
    pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
    pritisniti koga na srce abbracciare qcn.
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • qualcōsa pron.

    1. kaj, nekaj:
    posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
    avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
    avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
    è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
    ne so qualcosa io! jaz že vem!
    qualcosa come nič manj kot:
    ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona

    2. pog. (res) nekaj:
    lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna

    3. nekdo:
    pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo
  • quantità f

    1. količina; kolikost:
    la quantità delle riserve è in continua diminuzione količina zalog stalno pada

    2. množina, veliko število:
    una grande quantità di turisti veliko število turistov
    in quantità obilo, mnogo, veliko
    in grande, piccola quantità zelo veliko, malo

    3. jezik kvantiteta
  • ramo m

    1. bot. veja:
    rami falsi jalove, nepotrebne veje
    rami da frutto sadne veje
    rami maestri ogrodne veje
    rami delle radici (barbe) korenine
    rami delle viti (tralci) rozge
    ramo secco pren. mrtva veja
    ha un ramo di pazzia pren. kolesce mu manjka, malo je čez les; malo je čudaški

    2. ekst. veja, krak, krilo, rokav:
    i rami della croce kraka križa
    i rami di un fiume rečni rokavi
    il ramo di una strada krak, odcep ceste
    il ramo di una miniera stranska žila rudnika
    il ramo di un'amministrazione oddelek, odsek uprave
    il ramo del Parlamento dom parlamenta

    3. panoga (znanosti, discipline)

    4. anat. veja:
    ramo di vena, di nervo žilna, živčna veja

    5. (sorodstvena) veja
  • raztegníti (-em) | raztegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tendere, allungare, dilatare, allargare; tirare:
    raztegniti kavč, mizo allungare il divano, il tavolo
    raztegniti obraz v nasmeh sorridere
    raztegniti preozke čevlje allargare le scarpe troppo strette

    2. pren. prolungare, protrarre:
    raztegniti debato protrarre la discussione
    malo raztegniti počitnice prolungare un po' le vacanze
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    raztegniti meh, harmoniko sciogliere la fisarmonica
    raztegniti meje (kake države) estendere i confini
    raztegniti oblast na sosednje dežele sottomettere le terre limitrofe
    raztegniti mošnjo mollare i cordoni della borsa
    šport. raztegniti mišice sgranchire i muscoli

    B) raztégniti se (-em se) | raztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. slargarsi, allargarsi

    2. prolungarsi, protrarsi, durare

    3. stendersi, distendersi:
    temni oblaki so se raztegnili po nebu nubi fosche si distesero nel cielo
    poleti se dan raztegne d'estate le giornate si allungano
    obraz se mu bo raztegnil, ko bo to slišal quando lo sentirà, torcerà il muso
  • rečèn (-êna -o) adj. detto:
    kje je rečeno, da moram ravno jaz to narediti dov'è detto che lo devo fare proprio io
    pren. ta človek je, milo rečeno, malo omejen il tipo è, a dir poco, piuttosto ottuso
    odkrito rečeno, tako ne more iti dalje a dirla sinceramente, così non si può andare avanti
    med nami rečeno detto fra noi
    rečeno — storjeno detto, fatto
  • rés adv.

    1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
    to ni res (questo) non è vero
    kar je res, je res quel che è vero è vero

    2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
    tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
    tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
    (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
    ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?

    3. (izraža pridržek) vero:
    malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto

    4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
    res, predaleč je šel vero, ha esagerato
    saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera

    5. (v vezniški rabi) vero che:
    res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
    kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
  • ridere*

    A) v. intr. (pres. rido)

    1. smejati se:
    ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
    ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
    ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
    ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
    far ridere i polli debele klatiti
    fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
    non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna

    2. pren. knjižno sijati, bleščati se

    B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)

    1.
    ridersi (di) norčevati se (iz)

    2. požvižgati se (na):
    ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
    PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
  • risparmiare

    A) v. tr. (pres. risparmio)

    1. varčevati, hraniti:
    risparmiare denaro, fatica prihraniti denar, trud
    risparmiare il fiato, le gambe malo govoriti, malo hoditi
    risparmiare gli occhi ne utrujati oči

    2. prizanesti, prizanašati (tudi ekst.); podariti, darovati:
    l'ironia risparmiala pure! prizanesi mi, prosim, z ironijo!
    la morte non risparmia nessuno smrt nikomur ne prizanese
    risparmiare la vita a uno komu podariti življenje

    B) ➞ risparmiarsi v. rifl. (pres. mi risparmio) varčevati se
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • scarso agg.

    1. pičel, skromen, pomanjkljiv, reven, boren; slab:
    annata scarsa slaba letina
    luce scarsa medla, slaba luč
    tempi scarsi suha leta
    vento scarso slab, šibek veter
    essere scarso di fantasia imeti skromno domišljijo
    essere scarso a quattrini imeti malo denarja

    2. slab, nezadosten:
    un chilo scarso slab kilogram
    è scarso in matematica v matematiki je slab
    la giacca gli va scarsa suknjič mu je kratek
  • sciocchezza f

    1. neumnost, bedarija:
    dire un sacco di sciocchezze govoriti neumnosti, debele nakladati

    2. malenkost:
    costare una sciocchezza zelo malo stati, biti poceni
  • sēmpre che cong. da le, če le:
    lo farò domani, sempre che trovi un po' di tempo naredil bom jutri, če le najdem malo časa
  • sērie f invar.

    1. serija, zaporedna vrsta, sosledje, red (tudi ekst.):
    di serie serijski, ki se izdeluje v serijah
    in serie nepretrgoma; ekst. serijski, malo vreden
    fabbricazione in serie serijska izdelava
    una vettura fuori serie, una fuori serie avto izvenserijski avto, izdelan po naročilu

    2. filat. serija

    3. mat. vrsta, zaporedje

    4. glasba tonski niz

    5. šport liga:
    squadra di serie A, B moštvo prve, druge lige
    di serie B pren. drugorazreden, manjvreden
  • sfōrzo m

    1. napor, trud:
    sforzo mentale, muscolare miselni, mišični napor
    bello sforzo! iron. si se pa res potrudil!
    con sforzo težko, mukoma
    senza sforzo lahko
    costare molto, poco sforzo stati, zahtevati malo, veliko truda
    fare ogni sforzo, tutti gli sforzi per vse sile napeti

    2. mehan. obremenitev
  • sláma (-e) f paglia:
    s slamo krito poslopje casa con tetto di paglia
    bala, otep slame una balla, un fascio di paglia
    slama za steljo paglia da strame
    pšenična, koruzna slama paglia di grano, di granturco
    pren. imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello, avere la testa vuota
    pren. mlatiti, otepati prazno slamo parlare a vanvera, vendere fumo
    PREGOVORI:
    malo zrnja, mnogo slame molto fumo, poco arrosto
    slama se pri ognju vname stoppa e fuoco non stan bene in un loco
  • solere*

    A) v. intr. (pres. sōglio) imeti navado:
    i saggi sogliono parlar poco modri ljudje ponavadi malo govorijo

    B) v. intr. impers. biti navada:
    come si suol dire kakor je navada reči, kot se reče