Franja

Zadetki iskanja

  • grasso

    A) agg.

    1. debel:
    è una donna molto grassa to je zelo debela ženska

    2. masten, tolst, maščoben:
    cibi grassi mastne jedi
    formaggio grasso mastni sir
    acido grasso maščobna kislina
    carbone grasso masten premog
    argilla grassa mastna glina

    3. obilen, bogat:
    fare grassi guadagni mastno zaslužiti
    popolo grasso hist. bogato meščanstvo
    annata grassa bogata letina
    martedì grasso pustni torek
    a farla grassa lepo bo, dobro bo, če...:
    a farla grassa non ci rimetteremo lahko bomo zadovoljni, če bomo brez izgub

    4. koristen, ugoden:
    ricevere grasse proposte dobiti ugodne ponudbe

    5. pren. opolzek, spolzek, kosmat, razbrzdan:
    discorsi grassi opolzko govorjenje
    risata grassa krohot

    B) m

    1. tolšča, mast:
    grasso di maiale svinjska mast

    2. maščoba:
    togliere le macchie di grasso dalla giacca odstraniti maščobne madeže s suknjiča

    3. kem. maščoba:
    grasso animale, vegetale živalska, rastlinska maščoba
  • híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
    kratek hip breve istante
    hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
    vsak hip bo tu torna a momenti
    vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
    zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento
  • immaginare, immaginarsi v. tr. (pres. /mi/ immagino)

    1. predstaviti, predstavljati si; zamisliti, zamišljati si:
    potete immaginarvi la nostra gioia lahko si predstavljate naše veselje
    posso? - s'immagini! lahko? - seveda! prosim! (kot pritrdilni odgovor)

    2. izmisliti, izmišljati; izumiti, izumljati

    3. domnevati, predpostaviti; domišljati si, utvarjati si; slutiti:
    immagino che sarete stanchi verjetno ste utrujeni
    immagina di saper tutto predstavlja si, da vse ve
    al vedere la sua faccia immaginai subito il peggio ko sem videl njegov obraz, sem takoj zaslutil najhujše
  • incarognire v. intr. (pres. incarognisco)

    1. pren. postajati pokvarjen; izpriditi se; pobarabiti, se; poleniti se

    2. pren. postati kroničen:
    con gli anni la malattia può incarognire s časom bolezen lahko postane kronična
  • inciprignire, inciprignirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inciprignisco) poslabšati se; poostriti se (tudi pren.):
    se non curata a dovere, la ferita può inciprignirsi če rane ne zdraviš, kot je treba, se lahko poslabša
  • infine avv.

    1. na koncu

    2. končno, nazadnje; vendar:
    si può sapere infine che cosa vuoi? ali lahko vendarle zvemo, kaj bi rad?
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jútri

    A) adv.

    1. domani:
    jutri zjutraj domani mattina, domattina
    jutri zvečer domani sera
    jutri štirinajst dni domani a quindici

    2. ekst. domani:
    jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
    tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
    njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
    takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
    pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) m domani; ekst. futuro, avvenire
  • kadarkóli

    A) adv. sempre, in qualsiasi, in ogni momento:
    lahko prideš kadarkoli puoi venire in ogni momento

    B) konj. (v oziralnih stavkih) quando:
    lahko pride, kadarkoli želi può venire quando vuole
  • katerikóli (katera- katero-) pron. qualunque, qualsiasi; chiunque:
    udarec lahko pride od katerekoli strani il colpo può partire da qualunque parte
    kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme a chiunque toccasse l'onore, lo accetti
  • klobúk (-a) m

    1. obl. cappello:
    dati klobuk na glavo mettersi il cappello
    dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
    potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
    krajci klobuka falde, tese del cappello
    tovarna klobukov cappellificio
    škatla za klobuke cappelliera
    mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
    kardinalski klobuk cappello cardinalizio
    damski klobuk cappellino
    slamnat klobuk paglietta
    klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
    šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
    klobuk s perjanico moschettiera

    2. (zgornji del gobe) cappello

    3. (klobuku podoben del česa) cappello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. klobuke dol far tanto di cappello
    gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
    pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
    pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
    pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
    agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
    zool. morski klobuk (meduza) medusa
    bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon)
  • kovína (-e) f metallo:
    gnesti kovine lavorare i metalli
    taniti kovine laminare i metalli
    ulivati kovine fondere i metalli
    alkalijska kovina metallo alcalino
    bela kovina metallo bianco
    rdeča kovina rame
    samorodna kovina metallo nativo
    barvaste (neželezne)
    kovine metalli non ferrosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čiste kovine metalli puri
    lahke, težke kovine metalli leggeri, pesanti
    lahko, težko taljive kovine metalli fusibili, non fusibili
    plemenite, žlahtne, drage kovine metalli nobili, preziosi
    redke kovine metalli delle terre rare, terre rare
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • libero

    A) agg. svoboden, prost:
    uomo libero svoboden človek
    essere libero di fare lahko delati
    libero da pregiudizi brez predsodkov
    ingresso libero prost vstop
    tempo libero prosti čas
    mondo libero polit. svobodni svet
    libero arbitrio relig. svobodna volja
    a piede libero pravo na prostosti
    linguaggio libero opolzko govorjenje
    libero professionista človek v svobodnem poklicu
    libero docente naslovni docent
    a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano

    B) m šport liber
  • lisíca (-e) f

    1. zool. volpe (Vulpes):
    lisica bevska, laja la volpe guaiola, abbaia
    lov na lisico caccia alla volpe
    zvit kot lisica astuto come, più di una volpe
    lisica zvitorepka comare volpe
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo, volpaia
    morska lisica volpe di mare (Alopias vulpinus)
    polarna (severna)
    lisica volpe bianca, polare (Vulpes lagopus)
    puščavska lisica (fenek) fennec, volpe del deserto (Fennecus zerda)
    srebrna lisica volpe argentata (Vulpes fulva)

    2. volpe (pelliccia)

    3. pren. volpe, volpaccia

    4. pl. lisice manette

    5. (mučilna naprava za stiskanje palcev) strettoio
  • májhen (-hna -o) adj.

    1. ki doseže nizko stopnjo
    a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
    majhen človek piccolo uomo, omino
    majhna knjiga libretto
    majhna roka piccola mano, manina
    b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
    majhen denar pochi soldi
    majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
    c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
    majhno število ljudi poche persone
    č) glede na dolžino: piccolo, corto:
    delati majhne korake fare piccoli passi
    d) glede na trajanje: piccolo, breve
    e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
    že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
    f) glede na čas življenja: piccolo:
    ko sem bil majhen quand'ero piccolo
    g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
    majhen klanec lieve discesa
    h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
    majhen up poca speranza
    i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
    imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere

    2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
    imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante

    3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
    ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    igre majhen biljard flipper
    majhen grozd agrestino
    med. majhen kirurški nož lancetta
    majhen okrasni predmet ninnolo
    majhen podložek zeppa
    majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
    majhen požirek centellino, zinzino
    majhen (prenosni)
    svečnik bugia
    majhen spis opuscolo
    pren. majhna podpora spintarella
    majhen trg (v Benetkah) campiello
    navt. majhen vitel verricello
    majhen zaliv cala, calanca
    majhna doza, količina pillola, boccone
    majhna količina hrane ali pijače assaggio
    gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
    astr. majhna meglenica nubecola
    majhna mlaka pozzetta
    rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
    majhna steklenica terzino
    geogr. majhna terasa poggiolo
    navt. majhna transportna ladja betta
    majhna tržnica mercatino
    pren. majhna vsota (denarja) miseria
    med. majhni udje micromelia
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • míren (-rna -o) adj.

    1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
    miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
    morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla

    2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
    miren lokal un locale tranquillo
    miren kraj ritiro, eremo

    3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
    mirno morje mare calmo

    4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
    mirno življenje una vita tranquilla

    5. (ki je brez vojne) pacifico

    6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
    mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
    le mirno kri calma!
    imeti mirno roko avere una mano ferma
    moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla
  • mírno adv. tranquillamente, con calma; senz'altro:
    mirno čakati aspettare tranquillamente
    to mu lahko mirno verjameš puoi credergli senz'altro
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'