Franja

Zadetki iskanja

  • Bósna (-e) f

    1. geogr. Bosnia

    2. (kot podkrepitev)
    tako bo, kot sem rekel, pa mirna Bosna! si farà come ho detto io, punto e basta!
  • bōtta2 f toskansko krastača:
    gonfio come una botta pren. napihnjen kot puran
  • brillante

    A) agg.

    1. bleščeč, sijoč, sijajen, iskreč se:
    cristallo brillante bleščeč kristal
    occhi brillanti come stelle kot zvezde sijoče oči

    2. ekst. živ, živahen:
    un verde brillante živo zelena barva

    3. sijajen, bleščeč, briljanten; svetel; duhovit, iskriv, prefinjen, izbran, eleganten:
    oratore brillante sijajen govornik
    conversazione brillante duhovit, iskriv pogovor
    risultato brillante sijajen uspeh
    un brillante futuro svetla prihodnost

    4. kozmet.
    acqua brillante briljantina

    B) m

    1. briljant

    2. briljantni prstan:
    il brillante di fidanzamento briljantni zaročni prstan

    3. gled. (igralec živahnih in veselih vlog v 19. stoletju)
  • briscola f

    1. igre briškola

    2. pren.
    contare quanto il due di briscola, a briscola biti vredno kot pikzigmar, biti nepomembno

    3. šalj. udarec, bunka
  • brodetto m

    1. pomanjš. od ➞ brodo

    2. kulin. brodet (ribja juha)

    3. kulin. juha z žvrkljanimi jajci in limono

    4. pren.
    più antico del brodetto star kot zemlja

    5. mešanica, brozga, godlja
  • bruciare

    A) v. tr. (pres. brucio)

    1. kuriti, žgati, zažgati:
    bruciare la legna kuriti drva
    bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
    bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
    bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

    2. pren.
    bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
    bruciare la scuola špricati šolo
    bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
    bruciare le tappe pohiteti
    bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
    bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
    bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

    3. ožgati, načeti, izjedati:
    bruciare una ferita pog. izžigati rano
    il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

    4. pren. žgati; vneti, vnemati:
    lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

    5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
    bruciare le proprie forze izčrpati moči
    bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

    B) v. intr.

    1. goreti, žgati, smoditi se:
    il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
    l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
    bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

    2. peči, žgati (tudi pren.):
    gli brucia la gola peče ga v grlu
    bruciare dalla sete umirati od žeje
    l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

    3. pren. goreti:
    bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

    C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

    1. opeči se

    2. zgoreti

    3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
    nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
  • bruco

    A) m (pl. -chi)

    1. gosenica, ličinka

    2.
    bruco del pisello zool. grahov hrošček (Bruchus pisarum)

    B) agg. toskansko
    nudo bruco gol ko ptič, reven kot cerkvena miš
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
  • bufalo m

    1. zool. bivol (Bubalus)

    2. pren.
    fare il bufalo težko garati
    mangiare come un bufalo požrešno jesti
    soffiare come un bufalo sopsti kot kovaški meh

    3. govedo, zagovednež
  • buggerare v. tr. (pres. buggero)

    1. vulg. buzerirati

    2. pren. pog. prevarati, pretentati:
    s'è lasciato buggerare come un novellino pustil se je naplahtati kot zelenec
  • buio

    A) agg.

    1. temen:
    tempo buio oblačno, temačno vreme

    2. pren. mračen, žalosten:
    essere buio in viso biti mračnega obraza

    3. težko razumljiv

    B) m

    1. tema, mrak:
    buio pesto, fitto, che si affetta trda tema, gosta tema
    buio come in gola al lupo tema kot v rogu
    a buio, sul buio ob mraku
    al buio v temi
    farsi buio mračiti se
    avvolto nel buio neznan, skrivnosten
    essere al buio di qcs. ničesar ne vedeti o čem
    fare un salto nel buio pren. skočiti v vodo; lotiti se česa na slepo

    2. pren. pomanjkanje:
    buio di notizie pomanjkanje novic
    PREGOVORI: al buio tutte le gatte sono bigie preg. ponoči je vsaka krava črna
  • búkov (-a -o) adj.

    1. bot. di, del faggio:
    bukova goba (kresilna goba) esca
    pren. zabit kot bukov štor balordo, stupido come un allocco, duro di testa

    2. pren. goffo
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • c, C m, f (črka) c, C:
    c minuscola mali c
    C maiuscola veliki C
    c come Como c kot Celje (pri črkovanju)
    serie C šport tretja liga
    di serie C pren. tretjerazreden
    vitamina C kem. vitamin C
  • cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
    essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
    gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
  • calabrone m

    1. zool. čmrlj (Vespa crabro)
    essere nero come un calabrone pren. biti črn kot zamorec; ekst. biti slabe volje

    2. pren. vztrajni častilec; tečnež
  • calcio1 m (pl. -ci)

    1. brca:
    prendere a calci qcn. koga obrcati
    mandare via a calci qcn. pren. koga surovo napoditi
    dare un calcio a qcn., trattare qcn. a calci pren. surovo ravnati s kom
    dare un calcio a qcs. pren. kaj zavrniti, čemu se odreči
    dare dei calci alla greppia pren. dobroto poplačati z žaljivkami
    questi argomenti fanno a calci ti argumenti se bijejo med sabo

    2. šport nogomet:
    calcio americano ameriški rugby

    3. šport strel:
    calcio di punizione kazenski strel
    calcio di rigore enajstmetrovka
    calcio d'angolo kot
  • calcolare v. tr. (pres. calcolo)

    1. preračunati, izračunati:
    calcolare la superficie di qcs. izračunati površino nečesa; absol. računati:
    non sa ancora calcolare ne zna še računati

    2. šteti:
    ti ho calcolato come assente štel sem te kot odsotnega

    3. presoditi, presojati; preceniti, precenjevati:
    calcolare i pro e i contro presoditi razloge za in proti
  • camicia f (pl. -cie, -ce)

    1. srajca:
    camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
    camicia a righe črtasta srajca
    camicia a scacchi karirasta srajca
    camicia inamidata škrobljena srajca
    camicia da notte spalna srajca
    camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
    in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
    ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
    giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
    avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
    darebbe la camicia še srajco bi slekel
    nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
    sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
    uova in camicia kulin. poširana jajca

    2. hist. polit.
    camicie rosse garibaldinci
    camicie nere črne srajce, fašisti
    camicie brune rjave srajce, nacisti

    3. voj. mornarska bluza

    4. tehn. plašč, okrov, ohišje

    5. pisarn. mapa
  • camino m

    1. kamin:
    fumare come un camino pren. kaditi kot Turek

    2. alpin. kamin