nájti (nájdem)
A) perf.
1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio
2. (z glagolskim samostalnikom)
najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
najti užitek trovare piacere
predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
ob tem ne najdem besed non trovo parole
fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
PREGOVORI:
lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
kdor išče, najde chi cerca trova
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
B) nájti se (nájdem se) perf. refl.
1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi
2. pog. trovarsi, incontrarsi
Zadetki iskanja
- namázan (-a -o) adj.
1. spalmato; lucidato
2. ingrassato, lubrificato
3. pren. imbellettato; pren.
imeti dobro namazan jezik avere la parlantina sciolta, avere molta chiacchiera
biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
življenje mu je z medom namazano vive come un pascià, come un papa
iti vse kot namazano andare liscio come l'olio - naráven (-vna -o) adj.
1. di natura, conforme alla natura, naturale; genuino:
naravni zakoni leggi della natura
naravne lepote bellezze naturali
naravna bogastva ricchezze, risorse naturali
naravno vino vino genuino
porušiti naravno ravnovesje distruggere l'equilibrio naturale
naravni potek, razvoj decorso, sviluppo naturale
2. (preprost, neprisiljen) naturale, semplice:
naravno vedenje un comportamento naturale
(prirojen) naturale, innato:
naravni dar za glasbo talento naturale per la musica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. naravne barve colori naturali
jur. naravna domneva supposizione naturale
med. naravna imunost immunità naturale
biol. naravna selekcija selezione naturale
naravni gozd bosco naturale
lingv. naravni jezik lingua naturale
kem. naravni katran catrame
mat. naravni logaritem logaritmo naturale
geogr. naravni most ponte naturale
naravni nagon istinto naturale
publ. naravni prirastek movimento naturale della popolazione
lingv. naravni spol genere naturale
gastr. naravni zrezek filetto (non panato)
jur. naravno pravo diritto naturale
mat. naravno število numero naturale
naravna katastrofa cataclisma
naravna nadarjenost predisposizione - nazionale
A) agg.
1. nacionalen, naroden; državen:
lingua nazionale nacionalni jezik
festa nazionale državni praznik
inno nazionale državna himna
bandiera nazionale državna zastava
2. ekon., polit. naroden; domač:
economia nazionale nacionalna ekonomija; domače gospodarstvo
prodotti nazionali domači izdelki
B) f
1. šport državna reprezentanca
2. (znamka italijanskih cigaret) ○ - nejásen (-sna -o) adj. astruso, indistinto, impreciso, confuso, oscuro, nebuloso, vago; fot. sfocato; (moten) torbido:
nejasni izrazi termini astrusi
nejasni odgovori risposte vaghe, evasive
nejasni jezik linguaggio oscuro, esoterico
nejasno spominjanje reminiscenza - neobičájen (-jna -o) adj. insolito, non comune, inconsueto, desueto, inusitato; singolare, strano:
neobičajen jezik glossema - neugnán (-a -o) adj.
1. sfrenato, scatenato
2. (neukročen) selvaggio, non domato
3. instancabile;
neugnan jezik (individuo) maldicente, calunnioso
neugnan pri delu lavoratore bravo, instancabile - normírati (-am) imperf., perf.
1. stabilire norme; decretare
2. fissare norme di produzione
3. normalizzare, normare, standardizzare, unificare; lingv.
normirati knjižni jezik standardizzare la lingua letteraria
teh. normirati izdelek standardizzare un prodotto - nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo? - občeválen (-lna -o) adj. di comunicazione, veicolare:
občevalni jezik lingua parlata, d'uso corrente, lingua veicolare
(masovna) občevalna sredstva mezzi di comunicazione (di massa) - obložèn (-êna -o) adj. rivestito, carico, pieno di:
gastr. obloženi kruhek panino imbottito, sandwich
z leti obložen mož uomo carico, onusto di anni
med. obložen jezik lingua patinosa, saburrale
grad. obložen z majoliko maiolicato - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - obvládati (-am) | obvladováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. dominare, padroneggiare, superare, fronteggiare:
obvladati težek položaj fronteggiare una situazione difficile
2. controllare, avere il controllo; dominare; domare:
obvladati čustva dominare i propri sentimenti
obvladati nagone domare gli istinti
obvladovati položaj avere il controllo della situazione
3. padroneggiare, avere la padronanza, impadronirsi di; conoscere a fondo:
obvladati tehniko, teorijo conoscere a fondo la tecnica, la teoria
aktivno, pasivno obvladati jezik avere la padronanza attiva, passiva di una lingua
4. dominare, avere il dominio, il controllo di:
obvladati uvoz in izvoz avere il controllo (totale) dell'import e dell'export
5. essere preso da:
obvladal ga je nemir fu preso dall'inquietudine
B) obvládati se (-am se) | obvladováti se (-újem se) perf., imperf. refl. dominarsi, controllarsi, padroneggiarsi:
če je izzvan, se ne zna obvladati provocato, non sa dominarsi - odpovédati (-povém) | odpovedováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. disdire, rescindere (un contratto); recedere da; disdettare:
odpovedati stanovanje sfrattare uno
odpovedati komu službo licenziare uno
odpovedati časopis disdire l'abbonamento a un giornale
odpovedati pogodbo disdettare a un contratto
odpovedati delovno razmerje recedere da un rapporto di lavoro
2. cancellare (una recita, uno spettacolo)
3. rifiutare (ospitalità, ubbidienza)
4. mancare, venir meno (forze), cedere, fallire, fare cilecca, tradire:
odpovedale so mu moči gli mancarono le forze
noge mu odpovedujejo le gambe non lo reggono più
odpovedal nam je spomin la memoria ci ha traditi
stroj je odpovedal la macchina si è fermata
odpovedala je strojnica la mitragliatrice si è inceppata
pren. od presenečenja mu je odpovedal jezik non riuscì ad aprir bocca dalla sorpresa
ob takih izgubah razum odpove di fronte a perdite così gravi viene a mancare una spiegazione ragionevole
toliko časa ga je nadlegovala, da so mu odpovedali živci perse i nervi a furia di essere molestato
odpovedati tujemu novinarju gostoljubje togliere le credenziali a un corrispondente straniero
B) odpovédati se (-povém se) | odpovedováti se (-újem se) perf., imperf. refl. rinunciare; dimettersi; abdicare; privarsi:
odpovedati se dediščini rinunciare all'eredità
odpovedati se funkciji dimettersi dalla carica
odpovedati se prestolu abdicare al trono
odpovedati se potrebnemu privarsi del necessario - odtájati (-am) | odtajeváti (-újem)
A) perf., imperf. sgelare, sciogliere:
pijača mu je odtajala jezik gli si sciolse la lingua a furia di bere
odtajati led sbrinare
B) odtájati se (-am se) | odtajeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. sgelarsi - oïl tujka franc. avv.
lingua d'oïl jezik starofrancoski jezik - óskijski (-a -o) adj. osco:
lingv. oskijski jezik osco - osmánski (-a -o) adj. osmanico; turco:
lingv. osmanski jezik osmanli - ošpíčen (-a -o) adj. aguzzo, appuntito:
imeti ošpičen jezik avere la lingua velenosa, pungente, tagliente - otrésati (-am) | otrésti (otrésem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, sbattere; abbacchiare
2. pog.
otresati jezik criticare, protestare, fare commenti, spettegolare, ciarlare
B) otrésati se (-am se) | otrésti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. sbarazzarsi, liberarsi; scuotere; scrollarsi:
otresti se vsiljivca sbarazzarsi dello scocciatore
pren. otresti se jarma scuotere il giogo
otresti se jeze svelenirsi
pren. otresti se pobitosti scrollarsi
2. rifiutare, ricusare