braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)
1. roka, laket:
sollevare il braccio dvigniti roko
trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
incrociare le braccia pren. stavkati
buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
sentirsi cascare le braccia pren. obupati
ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti
2. pren. roka, moč, vpliv:
il braccio della legge roka zakona
braccio secolare posvetna oblast
avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
avere le braccia legate imeti zvezane roke
tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko
3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi
4.
braccio di ferro pren. preizkus moči:
continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči
5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
il braccio della bilancia vzvod tehtnice
braccio a pinza manipulator
6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
i bracci del carcere krila zapora
7. (pl. -ci)
braccio di fiume rečni rokav
braccio di mare morska ožina
braccio di terra zemeljska ožina
8. (pl. -ci) fiz. ročica
9. (pl. -cia) vatel
Zadetki iskanja
- bráda (-e) f
1. anat. mento
2. barba:
briti brado farsi la barba, radersi
gladiti brado accarezzarsi la barba
nositi brado portare la barba
gosta, trda brada barba folta, ispida
črna, siva brada barba nera, brizzolata
kozja brada barbetta, pizzo
inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!
3. ekst. barba:
gamsova brada barba del camoscio
agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco
4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
čeb. brada (pri panju) banco d'involo
bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso - brandēllo m
1. košček, krpa:
avere l'abito a brandelli imeti raztrgano obleko
fare a brandelli raztrgati na kosce
2. pren. košček, mrvica:
non avere un brandello di pudore ne imeti niti trohice sramu - brég (-a) m
1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato
2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - bríga (-e) f pensiero; cura, preoccupazione:
imeti na brigi kaj occuparsi di qcs. pensare a qcs.
pren. biti (komu) deveta, zadnja briga infischiarsene, non curarsi di - bruciaticcio
A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) ožgan, prismojen
B) m
1. ogorek
2. vonj, okus po prismojenem:
sapere di bruciaticcio imeti okus po prismojenem - bruciato
A) agg.
1. zgorel, pogorel, sežgan, zažgan
2. pren. vroč:
ore bruciate vroče popoldanske ure
bruciato dal sole ožgan, zagorel
3. pren. izgorel, propadel, izčrpan:
gioventù, generazione bruciata razočarana mladina; beatniška generacija (po drugi svetovni vojni)
uomo bruciato uničen človek
4. bleščeče temnorjave barve
B) m okus, vonj po prismojenem:
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
sento puzzo di bruciato pren. stvar mi smrdi - bucato2 m
1. žehta, pranje:
fare il bucato imeti žehto
bucato di colore pranje pisanega perila
lenzuola di bucato snežno bele rjuhe
fare il bucato in famiglia pren. doma prati umazano perilo
2. oprano perilo:
scrivere il bucato napisati seznam perila za pranje - buccia f (pl. -ce)
1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina
2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake
3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo
4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.) - búča (-e) f
1. bot. (rastlina in plod) zucca (Cucurbita maxima)
2. pren. zucca, testa:
trda buča testa dura
imeti prazno bučo essere una zucca, essere senza sale in zucca
3. boccia; ampolla; bulbo; cucurbita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
buča z vodo una boccia d'acqua
buča za žganjekuho tamburlano
kem. destilacijska buča alambicco
kem. merilna buča matraccio graduato
fiz. Heronova buča fontana di Erone
pren. ohladiti bučo raffreddare una testa calda
pren. dati jih komu po buči dargliene a qcn.
dobiti jih po buči prenderle; prendersi una lavata di capo
pren. prinesti celo bučo domov passarla liscia, cavarsela; uscire incolume - bue m (pl. buoi)
1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)
2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko
3. govedina, goveje meso
4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - cacare
A) v. intr. (pres. caco) vulg. kakati, srati; opraviti, opravljati veliko potrebo
B) v. tr.
1. vulg. srati:
cacare sangue imeti drisko; pren. mučiti se
cacarsi sotto pren. podelati se v hlače
2. pren. vulg. kaj z muko, z naporom narediti - calamaro m
1. zool. sipa (Loligo vulgaris)
2. ( zlasti pl.) kolobarji (pod očmi):
avere i calamari agli occhi imeti kolobarje pod očmi - calcagno m (m pl. -gni, f pl. -gna)
1. anat. peta:
avere qcn. alle calcagna imeti koga za petami
battere, mostrare, voltare le calcagna pren. pokazati pete
sedersi sui calcagni čepeti
2. peta (pri nogavici)
3.
fatto con le calcagna slabo, nemarno narejen - calligrafia f
1. lepopis
2. pisava:
avere una calligrafia illeggibile imeti nečitljivo pisavo, nečitljivo pisati - camicia f (pl. -cie, -ce)
1. srajca:
camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
camicia a righe črtasta srajca
camicia a scacchi karirasta srajca
camicia inamidata škrobljena srajca
camicia da notte spalna srajca
camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
darebbe la camicia še srajco bi slekel
nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
uova in camicia kulin. poširana jajca
2. hist. polit.
camicie rosse garibaldinci
camicie nere črne srajce, fašisti
camicie brune rjave srajce, nacisti
3. voj. mornarska bluza
4. tehn. plašč, okrov, ohišje
5. pisarn. mapa - campare1 v. intr. (pres. campo)
1. živeti, preživljati se:
campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
tirare a campare nekako se prebijati
campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže
2. knjižno uiti:
campare dalla prigionia uiti iz ujetništva - campo m
1. njiva, polje:
un campo di grano žitno polje
arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
la pace dei campi mir podeželskega sveta
2. polje:
campo petrolifero naftno polje
campo diamantifero diamantno polje
campo semantico jezik semantično polje
3.
campo sportivo športno igrišče
campo da gioco igrišče
campo di tennis teniško igrišče
campo di sci smučišče
campo d'aviazione letališče
campo di fortuna pomožno pristajališče
campo di tiro voj. poligon
4. tabor, taborišče:
mettere, piantare il campo utaboriti se
ospedale da campo poljska bolnišnica
campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
campo profughi begunsko taborišče
campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
campo di concentramento koncentracijsko taborišče
campo di stermini taborišče smrti
5. voj. polje, bojišče:
campo di battaglia bojišče, bojno polje
scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
campo minato minsko polje
campo di Marte vežbališče
6. pren. priložnost, možnost:
avere campo (di) imeti možnost
avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti
7. teren:
campo di neve smučišče, smučarski teren
sul campo na terenu
8. fiz., elektr. polje:
campo vettoriale vektorsko polje
campo elettrico električno polje
campo magnetico magnetno polje
campo gravitazionale gravitacijsko polje
campo visivo vidno polje
campo d'immagine slikovno polje
9. film plan:
campo medio drugi plan
campo lungo tretji plan
10. polje, področje:
il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje - candela f
1. sveča:
accendere una candela prižgati svečo
accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
leggere a lume di candela brati pri sveči
struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
non valere la candela pren. ne izplačati se
il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
essere alla candela pren. bližati se smrti
tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
avere la candela al naso imeti svečke pod nosom
2. fiz. candela
3. avto svečka
4. šport
a candela navpično:
calciare a candela žogo brcniti navpično