Franja

Zadetki iskanja

  • cavallo m (f -la)

    1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
    cavallo baio rjavec
    cavallo bianco belec
    cavallo sauro rjavec
    cavallo morello vranec
    cavallo da sella jezdni konj
    cavallo da tiro vprežni konj
    cavallo da corsa dirkalni konj
    a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
    medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
    febbre da cavallo pren. huda vročica
    spropositi da cavallo pren. hude napake
    essere a cavallo pren. biti na konju
    cavallo di battaglia paradni konj
    andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

    2. tehn.
    cavallo, cavallo vapore konjska moč

    3.
    cavallo di Frisia voj. španski jezdec

    4. šport konj:
    cavallo con maniglie konj z ročaji

    5. šah skakač

    6. korak (pri hlačah)
    PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
    campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast
  • chiōccolo m

    1. čivkanje, žvižg (kos, ščinkavec)

    2.
    caccia col chioccolo lov na ptice s piščalko

    3. klokotanje
  • ciambēlla f

    1. kulin. sladka presta

    2. obroč:
    a ciambella obročkast
    gambe a ciambella šalj. krive noge

    3. plavalni obroč
    ciambella di salvataggio rešilni obroč

    4. svitek
    PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo
  • cigaréta (-e) f sigaretta; šalj. cicca; žarg. bionda:
    lahke, močne cigarete sigarette leggere, forti
    cigarete s filtrom, brez filtra sigarette col filtro, senza filtro
    domače, tuje cigarete sigarette nazionali, estere
    škatlica cigaret pacchetto di sigarette
    doza za cigarete portasigarette
    kaditi cigareto fumare una sigaretta
    žarg. pokaditi cigareto hašiša farsi uno spinello
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • conferire

    A) v. tr. (pres. conferisco)

    1. oddati:
    conferire il grano all'ammasso oddati žito v obvezni odkup

    2. podeliti, podeljevati; dodeliti:
    conferire un titolo podeliti naslov
    conferire un premio podeliti nagrado

    3. dajati:
    l'abito nuovo gli conferisce eleganza nova obleka mu daje eleganco

    B) v. intr.

    1. razpravljati, imeti razgovor:
    conferire col direttore imeti razgovor z direktorjem

    2. prijati, koristiti:
    i colloqui conferiranno al rafforzamento dei buoni rapporti fra i due paesi razgovori bodo koristili krepitvi dobrih odnosov med deželama
    l'aria di mare non mi conferisce troppo morski zrak mi ne prija preveč
  • confermare

    A) v. tr. (pres. confermo)

    1. potrditi, potrjevati:
    confermare un ordine potrditi nalog
    confermare una sentenza pravo potrditi razsodbo

    2. (riconfermare) ponovno potrditi; obnoviti, obnavljati; podaljšati (mandat):
    gli è stato confermato l'incarico obnovili so mu mandat

    3. relig. birmati

    B) ➞ confermarsi v. rifl. (pres. mi confermo)

    1. krepiti se

    2. potrditi, potrjevati se:
    la sua tesi si venne confermando col tempo njegova trditev se je s časom potrdila
  • contagocce m invar. kapalka:
    dare qcs. col contagocce pren. dajati kaj po kapljicah
    parlare col contagocce počasi govoriti
  • correlazione f

    1. soodnosnost; medsebojna zveza, medsebojno razmerje; korelacija:
    correlazione delle parti col tutto medsebojna zveza med deli in celoto

    2. jezik sosledica:
    correlazione dei tempi sosledica časov

    3. mat. korelacija, recipročnost
  • čáj (-a) m

    1. tè; tisana, decotto, infuso:
    pravi, ruski čaj tè nero
    kamilični, lipov, žajbljev čaj tisana di camomilla, di tiglio, di salvia
    čaj z rumom, z limono tè col rum, col limone
    pog. čaj brez tè liscio
    odvajalni čaj decotto lassativo
    prsni čaj infuso pettorale
    skodelice za čaj tazze da tè

    2. (popoldansko družabno srečanje) tè:
    čaj ob petih il tè delle cinque
  • čákati (-am) imperf. ➞ počakati

    1. aspettare, attendere:
    čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
    čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
    lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

    2. (pričakovati) aspettare:
    čakati otroka aspettare un bambino
    pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
    čakati v vrsti fare la fila per

    3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
    kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

    4.
    čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
    kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti se čakati farsi attendere
    to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
    na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
    čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
    PREGOVORI:
    kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • daccapo, da capo

    A) avv. od začetka, od kraja, znova; še enkrat:
    essere daccapo (essere alle solite) pren. spet stara lajna, stara pesem
    punto e daccapo pika, nova vrsta!
    eccoti daccapo con le tue lagne že spet začenjaš s svojimi pritožbami

    B) m da capo:
    aria col daccapo glasba da capo arija
  • dēbito1 agg.

    1. dolžen, primeren:
    col debito rispetto z dolžnim spoštovanjem
    a tempo debito o pravem času

    2. knjižno pravičen, zaslužen:
    debita punizione zaslužena kazen
  • desétka (-e) f

    1. pog. dieci:
    šol. pri izpitih dobivati same desetke prendere soltanto dieci agli esami
    peljati se z desetko andare col 10 (tram, autobus)

    2. decina, serie di dieci

    3. igre dieci (di un seme)

    4. molti, decine e decine
  • díh (-a) m

    1. respiro:
    pridrževati dih trattenere il respiro

    2. fiato:
    jemati dih togliere il fiato

    3. knjiž. alito; soffio:
    pomladni dih il soffio della primavera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čakati brez diha aspettare col fiato sospeso
    pren. do zadnjega diha fino all'ultimo respiro
    v tem ni niti diha resnica non vi è neanche un briciolo di verità
  • díhanje (-a) n respirazione; respiro:
    pravilno, hropeče dihanje respiro regolare, affannoso
    prsno, trebušno dihanje respirazione coi polmoni, col ventre
    umetno dihanje respirazione artificiale
  • díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

    1. respirare:
    dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
    dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
    težko dihati respirare a fatica
    globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
    dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

    2. (izdihavati, izdihniti) espirare

    3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

    4. (pihljati, zapihljati) spirare

    5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

    6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
    težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare
  • distruggere*

    A) v. tr. (pres. distruggo) rušiti; uničiti, uničevati; razdejati

    B) ➞ distruggersi v. rifl. (pres. mi distruggo)

    1. uničiti se, ugonobiti se:
    si distrugge col bere uničuje se s pijačo

    2. razkrojiti, razkrajati se

    3. pren. propasti, propadati
  • dobíti (-ím) | dobívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
    dobiti pismo ricevere una lettera
    kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

    2. (postati bogatejši)
    a) (za kako stvar) avere, ottenere:
    dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
    dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
    dobiti otroka avere un bambino
    dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
    dobiti sive lase incanutire
    dobiti pogum prender coraggio
    b) (postati deležen):
    dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
    dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

    3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
    koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

    4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
    dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

    5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
    dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

    6. prendere, catturare, acchiappare:
    ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

    7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
    vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

    8. (z glagolskim samostalnikom):
    dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
    dobiti opomin essere ammonito
    dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
    dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
    dobiti gol prendersi un gol
    dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
    dobiti obisk ricevere una visita
    dobiti vpogled prendere in visione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
    pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
    pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
    pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
    dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
    pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
    dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
    dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
    pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
    dobiti mlade figliare
    če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
    dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
    dobiti (ujeti)
    koga na laži cogliere qcn. in fallo
    dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
    dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
    pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
    šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
    PREGOVORI:
    kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

    B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi