Franja

Zadetki iskanja

  • prepláčati (-am) | preplačeváti (-újem) perf., imperf. strapagare, pagare troppo:
    pren. blago, da ga ne preplačaš roba, merce eccellente
  • prevážati (-am)

    A) imperf. trasportare; (s plovilom), traghettare;
    prevažati blago, potnike trasportare merci, passeggeri
    prevažati s čolnom traghettare
    voj. prevažati z letalom aviotrasportare
    prevažati z vozovi carreggiare; trasportare, portare col carro

    B) prevážati se (-am se) perf. refl. girare (con un mezzo di trasporto), scarrozzare
  • privativa f izključna pravica:
    le privative monopolno blago
  • prosíti (prósim) imperf.

    1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
    prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
    prositi odpuščanja chiedere perdono
    prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
    prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
    prositi za besedo chiedere la parola
    prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
    prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
    rel. prositi za sprejem med novice postulare

    2. (v medmetni rabi)
    a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
    prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
    vozne listke, prosim biglietti, prego!
    b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
    'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
    boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
    (pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • qualità f

    1. kvaliteta, kakovost:
    merce di buona, ottima, cattiva, pessima, scadente qualità blago dobre, odlične, slabe, zelo slabe kakovosti
    di prima qualità prvovrsten, odlične kakovosti
    salto di qualità kvalitetni skok

    2. lastnost:
    buone qualità dobre lastnosti
    qualità negative napake, slabosti

    3. vrlina; čednost; vrednost

    4. vrsta:
    oggetti di varie qualità predmeti vseh vrst

    5. lastnost, značilnost:
    in qualità di kot:
    nella mia qualità di ambasciatore ho presentato una formale protesta kot ambasador sem vložil formalen protest

    6. jezik kvaliteta (samoglasnika)
  • ramages tujka franc. m pl. dekorativni vzorci (v blagu):
    stoffa a ramages vzorčasto blago
  • razdelíti (-ím) | razdeljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. dividere; spartire; frammentare:
    razdeliti blago po kakovosti dividere la merce a seconda della qualità
    razdeliti hlebec na štiri dele dividere la pagnotta in quattro parti
    razdeliti dobiček spartire il guadagno

    2. dividere, distribuire:
    razdeliti darove, miloščino distribuire i regali, l'elemosina
    igre razdeliti karte distribuire le carte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razdeliti na cone zonizzare
    razdeliti obroke rateizzare, razionare
    razdeliti na odstavke paragrafare
    razdeliti na periode periodizzare
    razdeliti na pol dimezzare
    razdeliti v kvote quotizzare
    razdeliti zemljišče (na več posestev) appoderare
    žarg. polit. razdeliti funkcije, vodilna mesta lottizzare le cariche
  • razpolága (-e) f na razpolago (v adv. rabi) a disposizione:
    imeti kaj na razpolago avere qcs. a disposizione, disporre di qcs.
    biti komu na razpolago essere a disposizione di qcn.
    to blago je še na razpolago la merce è ancora disponibile
  • raztézati (-am)

    A) imperf.

    1. distendere, stendere, tendere; dilatare:
    toplota razteza telesa il calore dilata i corpi
    raztezati elastiko tendere l'elastico
    hrast razteza na široko svoje veje la quercia stende tuttintorno i suoi rami

    2. allungare, dilungare; allargare:
    raztezati pripovedovanje dilungare il racconto

    B) raztezati se (-am se) imperf. refl.

    1. allargarsi; dilatarsi:
    to blago se rado razteza questa stoffa si dilata volentieri

    2. pren. (segati, trajati) andare (fino a), durare:
    razdobje, ki se razteza do 1. svetovne vojne un periodo che va fino alla I guerra mondiale

    3. stendersi; arrivare; essere:
    po pobočju se razteza gosto borovje sul pendio si stende una folta pineta
    vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi lungo il cortile sono le stalle
  • raztovóren (-rna -o) adj. di, da scarico; da scaricare:
    raztovorno blago merce da scaricare
  • rifiuto m

    1. odklonitev, odklanjanje; zavrnitev, zavračanje; odbijanje:
    opporre un reciso rifiuto odločno zavrniti

    2. ostanek; ekst. izvržek, izmeček:
    acque di rifiuto izplake
    merce di rifiuto škart, izvrženo blago

    3.
    rifiuti pl. smeti
  • rinfusa avv.
    alla rinfusa vsevprek:
    merci alla rinfusa razsuto blago
  • róžast (-a -o) adj.

    1. a fiori, a fiorami:
    rožasto blago tessuto a fiorami

    2. zool.
    rožasti škorec storno roseo (Sturnus roseus)
  • rubato agg.

    1. ukraden:
    roba rubata ukradeno blago

    2. glasba
    tempo rubato rubato
  • scacco m (pl. -chi)

    1.
    scacchi pl. šah šah:
    giocare agli scacchi igrati šah, šahirati

    2. šahovska figura

    3. šah (poteza):
    dare scacco matto al re matirati

    4. pren. neuspeh, poraz:
    tenere qcn. in scacco držati koga v šahu

    5. šahovsko polje; ekst. kvadratek
    stoffa a scacchi karirasto blago
    vedere il sole a scacchi šalj. sedeti v ječi
  • scattivare v. tr. (pres. scattivo) toskansko trebiti (sadje, zelenjavo)
    scattivare una stoffa zakrpati blago
  • sciorinare v. tr. (pres. sciorino)

    1. obesiti, obešati; dati sušit:
    sciorinare la biancheria obesiti perilo

    2. pren. razgrniti, razgrinjati; razpostaviti; razkazovati:
    sciorinare la merce razpostaviti blago
    sciorinare lodi peti hvalo
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sospētto1

    A) agg. sumljiv:
    merce di provenienza sospetta blago sumljivega izvora
    luogo sospetto sumljivo mesto
    persona sospetta sumljiva oseba

    B) m sumljiva oseba