Franja

Zadetki iskanja

  • speranza f up, upanje, nada:
    speranza debole, vana slabo, jalovo upanje
    il colore della speranza barva upanja
    giovane di belle speranze obetajoč mladenič
    una raggio di speranza žarek upanja
    una speranza dello sport nazionale up državnega športa
    oltre ogni speranza iznad vseh pričakovanj
    avere, nutrire, riporre speranza in upati v
  • srédstvo (-a) n

    1. mezzo; sostanza; misura; provvedimento:
    čistilno, hladilno sredstvo detersivo, refrigeratore
    kozmetična sredstva cosmetici
    bencin in druga pogonska sredstva la benzina e gli altri carburanti
    kemična sredstva sostanze chimiche
    med. anestetična sredstva anestetici
    med. kontracepcijska sredstva anticoncezionali
    sredstva za zaščito rastlin anticrittogamici
    množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
    prevozna sredstva mezzi di trasporto
    administrativna, politična sredstva misure amministrative, politiche
    gosp. mehčalno sredstvo ammorbidente
    gosp. sredstvo proti moljem tarmicida
    sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok i mezzi dell'espressione artistica sono il colore, la parola, il suono
    ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di qualsiasi mezzo per il raggiungimento dello scopo
    namen posvečuje sredstvo il fine giustifica i mezzi
    inform. pomnilniško sredstvo supporto di memorizzazione
    trg. reklamno sredstvo veicolo pubblicitario
    farm. sredstvo proti glistam antielmintico
    farm. sredstvo za odvajanje vetrov carminativo
    farm. sredstvo za zapiranje costipativo
    sredstvo proti kašlju tossifugo
    teh. sredstvo proti rjavenju antiruggine
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
    kem. sredstvo za razbarvanje sverniciante
    voj. sredstvo za zameglitev nebbiogeno

    2. pl. sredstva mezzi, denaro:
    v banko vložena sredstva i mezzi depositati in banca
    plačilna sredstva mezzi di pagamento
    ekon. obratna, osnovna sredstva beni circolanti, beni capitali
    proizvajalna (produkcijska)
    sredstva mezzi di produzione
    jur. pravna sredstva mezzi legali
  • stabile

    A) agg.

    1. trden, stalen, stabilen:
    beni stabili nepremičnine

    2. pren. vztrajen; trajen; stanoviten; obstojen:
    essere stabile nei propositi biti vztrajen v namerah
    impiego stabile stalna zaposlitev, stalno delo
    tempo stabile stanovitno vreme
    tinta stabile obstojna barva

    3. kem., fiz. obstojen, odporen, stabilen
    equilibrio stabile stabilno ravnotežje

    4. gled. stalen:
    compagnia stabile stalna gledališka družina
    teatro stabile gled. stalno gledališče

    B) m

    1. stavba, hiša

    2. gled. stalno gledališče
  • strupén (-a -o) adj.

    1. velenoso, venefico, tossico; avvelenato:
    strupena snov sostanza velenosa
    strupen napoj bevanda velenosa
    strupene gobe funghi velenosi, tossici
    strupena puščica freccia avvelenata

    2. pren. (hudoben, zloben) serpentino, viperino, avvelenato:
    strupen jezik lingua serpentina; pog. sputapepe
    strupen namig puntura viperina

    3. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) infernale; cane:
    strupena vročina caldo infernale
    strupen mraz freddo cane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. strupena ločika lattuga velenosa (Lactuca virosa)
    lov. strupena pogača polpetta velenosa
    pren. biti strupenega jezika avere il dente avvelenato
    pren. strupena barva colore chiassoso
    nareč. agr. strupena rosa (ožig) antracosi, peronospora
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • tirare

    A) v. tr. (pres. tiro)

    1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
    tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
    tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
    tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
    tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
    tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
    tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
    tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
    tirare un metallo metal. vleči kovino
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
    tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
    tirare le reti povleči mreže
    tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

    2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
    tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
    tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
    tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

    3. vleči:
    i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
    tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
    tirare la carretta pren. garati
    tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
    tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
    una parola tira l'altra beseda da besedo

    4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
    tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
    tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
    tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
    tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
    tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
    tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
    tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
    tirare giù potegniti dol:
    tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
    tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
    tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
    tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
    tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
    tirare su potegniti gor, ven:
    tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
    tirare su un bambino vzgajati otroka
    tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
    tirare su col naso smrkati
    tirare su la cocaina njuhati kokain
    tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
    tirare a sorte žrebati
    tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

    5. vleči, vsrkavati, sesati:
    tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
    tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
    tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
    tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
    tirare il latte sesati (mleko)

    6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
    tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
    tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
    tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
    tirare una salsa kulin. zgostiti omako

    7. pog. dvigniti:
    tirare lo stipendio dvigniti plačo

    8.
    tirare a cera il pavimento povoščiti pod
    tirare a lucido pološčiti
    tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
    tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

    9. vreči, metati, zalučati:
    tirare un sasso vreči kamen
    tirare baci pošiljati poljubčke
    tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
    tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
    tirare i dadi kockati (se)
    tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

    10. ustreliti, streljati:
    tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
    tirare in porta ekst. šport streljati na gol

    11. potegniti, vleči, risati:
    tirare una linea potegniti črto
    tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

    12. tisk natisniti, tiskati

    B) v. intr.

    1. iti naprej:
    tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
    Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
    tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

    2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
    tirare a imbrogliare rad prevarati
    tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
    tirare a indovinare pog. ugibati

    3. vleči (barva); biti podoben:
    tirare da qcn. biti podoben komu
    un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

    4. kazati na; vleči:
    tira a piovere kaže na dež
    lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

    5. pihati:
    con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

    6. vleči (motor):
    la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

    7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

    8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
    il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

    9. obl. biti tesen:
    sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

    10. pren. varčevati:
    tirare sul prezzo barantati
    tirare sulle spese skopariti

    11. ustreliti, streljati:
    tirare col fucile streljati s puško
    tirare alla selvaggina streljati na divjad
    tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

    C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
    tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
    tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
    tirarsi su vstati, pren. pobrati se
  • tiskárski (-a -o) adj. di, della, da stampa; tipografico:
    tiskarski stroj macchina da stampa
    tiskarska barva inchiostro tipografico, da stampa
    tiskarska črka carattere (tipografico); lettera
    tiskarski delavec tipografo, operaio tipografico, stampatore
    tiskarska točka punto tipografico
    tiskarska napaka, tiskarski škrat errore di stampa
    tiskarska pola foglio di stampa
    tiskarski stavek composizione
    tiskarski valj cilindro per la stampa
  • tizianesco agg. (m pl. -chi) umet. tizianski:
    colorito tizianesco ekst. rožnata barva (polti)
  • varoválen (-lna -o) adj. protettivo, precauzionale; tutelare; di sicurezza; preventivo; med. profilattico:
    varovalna čelada, obleka casco, indumento protettivo
    varovalni ukrepi misure precauzionali
    zool. varovalna barva colore mimetico
    gozd. varovalni gozd riserva forestale
    dolinski varovalni jez coronella
  • vijóličasto adv.
    vijoličasto rdeč rosso violaceo, prugna, vinaccia
    vijoličasto rdeča barva porpora
  • vijóličen (-čna -o) adj.

    1. della viola

    2. viola, violetto; paonazzo:
    vijolična barva violetto
  • vivace agg.

    1. knjižno dolgoživ

    2. bot. trajen

    3. živ, živahen:
    bambino vivace živ otrok
    ingegno vivace živahen um

    4. pren. živahen, ognjevit:
    discussione vivace živahna razprava

    5. pren. živ, sijajen:
    colore vivace živa barva
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • zucchero m

    1. kem. sladkor:
    zucchero di frutta (fruttosio) sadni sladkor, fruktoza
    zucchero invertito invertni sladkor
    zucchero di latte (lattosio) mlečni sladkor, laktoza
    zucchero di legno (xilosio) lesni sladkor, ksiloza
    zucchero di malto (maltosio) sladni sladkor, maltoza
    zucchero d'uva (glucosio) grozdni sladkor, glukoza
    caduta degli zuccheri med. hipoglikemija
    avere gli zuccheri nelle orine pog. bolehati za sladkorno, za sladkorno boleznijo

    2. kulin. sladkor:
    zucchero di barbabietola, di canna trsni sladkor, sladkor iz sladkorne pese
    zucchero bruciato, caramellato praženi sladkor
    zucchero filato lasasti sladkor
    zucchero greggio neprečiščeni sladkor
    zucchero vanigliato vaniljin sladkor
    zucchero velo, a velo pog. sipa, kristalni sladkor
    carta da zucchero ekst. temnomodra barva

    3. ekst. sladka jed, sladka pijača:
    dolce come lo zucchero zelo sladek, presladek
    avere il cuore nello zucchero pren. biti presrečen

    4. pren. dobričina, dobrosrčna oseba, prijazen človek; slabš. narejeno, lažno prijazna oseba
  • živáhen (-hna -o) adj.

    1. vivo, vivace, allegro:
    živahni otroci bambini vivaci

    2. brioso, vispo, arzillo:
    živahen starček arzillo vecchietto
    živahno dekle vispa ragazza
    živahen otrok frugolo; rampichino, sbarazzino

    3. vivace, movimentato, animato:
    živahen trg, živahna ulica una piazza, una strada animata, movimentata

    4. mosso, brioso, nervoso, esuberante:
    živahen pogovor un discorso brioso
    živahna hoja andatura nervosa
    živahen tempo tempo mosso
    živahna polemika schermaglia

    5. brioso, acceso, brillante, fantasioso:
    živahna barva colore brioso
    živahen vzorec disegno fantasioso

    6. (zelo dejaven) attivo

    7. (velik, pogost) forte, intenso, sostenuto:
    živahno povpraševanje po izdelkih forte domanda di prodotti
  • žveplén (-a -o) adj. kem. di zolfo, allo zolfo; sulfureo, solforico, solfifero, solforato:
    žveplene toplice bagni sulfurei
    žveplena barva color zolfo
    žveplena kislina acido solforico
    žepleni cvet zolfo sublimato
    žvepleni nanosi depositi solfiferi
    žvepleno milo sapone allo zolfo
    farm. žvepleni puder cipria allo zolfo