Franja

Zadetki iskanja

  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • izdája (-e) f

    1. edizione:
    predgovor k prvi izdaji premessa alla prima edizione
    večerna izdaja (časopisa) edizione della sera

    2. tradimento:
    obsoditi na smrt zaradi izdaje condannare a morte per tradimento

    3. (izdaja denarja, menice, znamke) emissione

    4. (izdaja dovoljenja) rilascio

    5. (izdaja odločbe, povelja, sodbe) emanazione

    6. (izdaja blaga) consegna
  • izgovárjati (-am) | izgovoríti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. pronunciare; dire:
    izgovarjati besedo, glas pronunciare una parola, un suono
    izgovarjati besede nerazločno strascicare le parole
    izgovarjati prisego dire, recitare il giuramento

    2. scusare

    B) izgovárjati se (-am se) | izgovoríti se (-ím se) imperf. perf. refl. scusarsi; cercar scuse, pretesti;
    prišel je k nam, da se izgovori (olajša) è venuto da noi per sfogarsi

    C) izgovárjati si (-am si) | izgovoríti si (-ím si) imperf., perf. refl. (v kmečkem okolju) assicurarsi, garantirsi; accordarsi:
    pri izročanju posestva izgovarjati si hrano in stanovanje alla consegna del podere, assicurarsi il vitto e l'alloggio (vita natural durante)
  • izpít (-a) m esame:
    delati izpit fare, dare un esame
    izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit superare un esame
    prijaviti se k izpitu iscriversi a un esame
    žarg. cepniti, pasti na izpitu essere bocciato, rimandato, non superare l'esame
    učiti se za izpit prepararsi all'esame
    pog. vreči na izpitu bocciare all'esame
    rok za izpit scrutinio (di esami)
    diplomski izpit esame di laurea
    vozniški izpit esame di guida
    pisni, ustni izpit esame scritto, orale
    diferencialni, dopolnilni izpit esame suppletivo
    državni izpit esame di stato
    popravni izpit esame di riparazione
    preizkusni izpit esame di idoneità
    sprejemni izpit esame di ammissione
    strokovni izpit esame di abilitazione
    zaključni izpit esame finale
    zrelostni izpit esame di maturità
  • klíc (-a) m

    1. chiamata, richiamo, grido

    2. (glasno izražena želja, zahteva, prošnja) chiamata, richiamo, appello; suono:
    klic na pomoč S. O. S.
    klic k orožju chiamata alle armi
    klic sirene suono della sirena

    3. pren. richiamo, voce:
    klic vesti voce della coscienza
    lov. lov na klic richiamo
    telefonski klic chiamata telefonica
  • klícanje (-a) n chiamata; appello; richiamo:
    klicanje na pomoč richiamo di aiuto, S. O. S.
    klicanje k uporu appello all'insurrezione
    klicanje duhov evocazione degli spiriti
    lov. klicanje jelena richiamo del cervo, bramito
  • krásti (krádem)

    A) imperf. ➞ ukrasti

    1. rubare, rubacchiare:
    krasti kot sraka rubare a man salva
    pren. krasti spanec rubare il sonno
    krasti po trgovinah taccheggiare

    2. pren.
    krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
    pren. bogu čas krasti rubare il pane
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

    B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

    1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
    med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
    pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
    skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra
  • lážje

    A) adv. più facilmente; più leggermente; meno gravemente:
    složni bomo lažje zmagali concordi vinceremo più facilmente
    pri padcu se je lažje poškodoval nella caduta ha riscontrato lievi lesioni
    lažje biti pri srcu (komu) sentirsi meglio

    B) lážje (-ega) n
    nič lažjega kot to più facile di così si muore
    načelo od lažjega k težjemu il principio (pedagogico) di andare dal più facile al più difficile
  • léči1 (léžem) perf.

    1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi

    2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)

    3. posarsi

    4. coprire (la superficie)

    5. manifestarsi, disegnarsi:
    grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto

    6. farsi sentire:
    leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
    leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore
  • legare1

    A) v. tr. (pres. lego)

    1. zvezati:
    pazzo da legare čudak, prismuknjenec
    legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti

    2. vezati, povezati:
    legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim

    3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati

    4. kulin. vezati, legirati

    5. pren. povezati; združiti, združevati:
    sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo

    6. (rilegare) vezati (knjigo)

    7. vdelati (dragulje)

    B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se

    C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se
  • litaníje (-níj) f pl.

    1. rel. litanie; pren. tiritera; ritornello:
    iti k litanijam andare al vespro

    2. pren. lamentela, recriminazione, lagna interminabile

    3. pren. (velika množina) litania, sequela
  • loro

    A) pron. oni, one; njih, njim, nje, njimi:
    lo dirò loro njim bom povedal
    vado da loro k njim grem
    sono stati loro a dirlo oni so to rekli

    B) agg. njihov, njun:
    il loro padre njihov oče
    i loro genitori njihovi starši
  • ma

    A) cong.

    1. ampak, pa, vendar, toda:
    sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni

    2. a, vendar (na začetku stavka):
    ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
    ma va là! pojdi no!
    ma no! kaj res!
    ma bravo! bravo, bravo!
    ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!

    3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
    ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje

    B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
    non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!
  • mai

    A) avv.

    1. nikoli, nikdar; sploh ne:
    mai e poi mai! nikoli!, sploh ne!

    2. sploh, kdaj; neki (v vprašalnih, pogojnih in dubitativnih stavkih):
    dove mai sarà andato a finire il libro! kam neki se je zgubila knjiga!
    caso mai, se mai eventualno, morebitno:
    non scomodarti! caso mai vengo io da te ne daj se motiti, morda pridem jaz k tebi

    B) m invar. šalj.
    il giorno di san mai na dan svetega Nikoli
  • malora f poguba, nesreča:
    andare in malora propasti, uničiti se
    mandare in malora uničiti
    va' in malora pojdi k vragu!
    alla malora! hudiča!, presneto!
  • mandare v. tr. (pres. mando)

    1. poslati, odposlati:
    mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
    mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
    mandare a male pokvariti, skvariti
    mandare a fondo potopiti
    mandare in rovina uničiti, razdejati
    mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
    mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
    mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
    mandare via qcn. spoditi koga
    mandare via un operaio odpustiti delavca
    mandare una lettera odposlati pismo
    mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

    2. poslati, nastaviti:
    lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
    mandare in prigione poslati v zapor
    mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

    3. pognati:
    mandare la macchina pognati avto
    mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

    4.
    mandare un grido zakričati
    mandare lampi bliskati se
    mandare sangue krvaveti

    5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
    che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
    piove che Dio la manda lije kot iz škafa
    PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • máša (-e) f

    1. rel. messa:
    opraviti mašo celebrare la messa
    iti k maši andare alla messa
    črna maša messa funebre, da requiem
    nova maša prima messa, messa novella
    slovesna maša messa solenne, cantata
    tiha maša messa piana, bassa
    zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

    2. muz. messa

    3. pog.
    mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
    velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

    4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
    tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • meno

    A) avv.

    1. manj:
    più o meno več ali manj, približno
    di meno manj
    parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
    né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
    quanto meno vsaj
    senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

    2. ne:
    dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

    3.
    meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
    ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
    meno che niente sploh nič
    meno che mai še manj, sploh ne

    4.
    meno male (che) k sreči

    5.
    venir meno zmanjkati:
    è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
    mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
    venir meno alla parola data ne držati besede
    venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

    6.
    essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
    è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

    7.
    fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
    fare a meno di fumare odreči se kajenju
    non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

    8. (pri odštevanju) manj, minus:
    nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
    sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
    il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

    B) cong.
    a meno che, a meno di razen če:
    non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

    C) prep. razen:
    il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

    Č) agg. invar.

    1. manjši:
    ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

    2. manj (številčno ali količinsko):
    meno chiacchiere! manj besedi!

    3. manj (v eliptičnih izrazih):
    in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

    D) m invar.

    1. najmanj:
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
    dal più al meno približno

    2. manjšina:
    gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj
  • messa1 f

    1. relig. maša:
    messa bassa, letta, piana navadna maša
    messa novella nova maša
    messa solenne peta maša
    messa da requiem zadušnica
    andare a, alla messa iti k maši
    va' alla messa! šalj. pojdi k vragu!

    2. glasba maša:
    messa da requiem rekviem