Franja

Zadetki iskanja

  • pane1 m

    1. kruh:
    impastare il pane mesiti kruh
    cuocere il pane peči kruh
    pane fresco svež kruh
    pane stantio star kruh
    pane bianco bel kruh
    pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
    pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
    buono come il pane dober kot kruh
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
    il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
    lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
    guadagnarsi il pane služiti kruh
    mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
    non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
    perdere il pane biti ob delo
    rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

    2. kulin.
    pan di Spagna kolač

    3. pren. duševna hrana:
    mangiare il pane pentito kesati se
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    4. ekst.:
    un pane di burro štruca masla
    pani di metallo kovinske palice

    5. bot.
    albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
    pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
    pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
    pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)
  • papa m (pl. -pi)

    1. relig. papež:
    papa nero pog. general jezuitov
    a ogni morte di papa pren. na vsake kvatre
    vivere come un papa udobno, brezskrbno živeti

    2. pren. vodja, najvidnejši predstavnik, guru (umetniškega gibanja ipd.):
    PREGOVORI: morto un papa se ne fa un altro preg. kralj je mrtev, živel kralj!; nihče ni nenadomestljiv
  • papessa f

    1. papežinja

    2. šalj. nesposoben, slab papež

    3. pren. šalj. bogata ženska, ženska, ki živi v izobilju:
    fare una vita da papessa živeti kot črv v loju

    4. igre dvojka (pri taroku)
  • pascià m (turški) paša:
    fare il pascià, stare come un pascià pren. živeti kot paša
  • páša (-e) m pascià:
    pren. živeti kot paša vivere come un pascià, fare il pascià, stare come un pascià
  • peccato m

    1. relig. greh:
    peccato capitale, mortale smrtni greh
    peccato veniale mali greh
    peccato originale izvirni greh
    brutto come il peccato pren. grd kot smrtni greh
    vivere nel peccato živeti pregrešno

    2. pren. greh, hiba, napaka, pomanjkljivost:
    un peccato da riparare napaka, ki jo je treba popraviti
    peccato di gioventù mladostni greh

    3. škoda:
    peccato che tu non sia venuto škoda, da te ni bilo
  • pericolosamente avv. nevarno; tvegano:
    vivere pericolosamente živeti tvegano
  • peró (-ésa) n

    1. (pri živali) penna:
    letalna, krmilna, krovna peresa penne maestre, copritrici, timoniere
    gosje, nojevo, petelinje pero penna d'oca, di struzzo, di gallo
    tulec peresa calamo
    lahek kot pero leggero come una piuma

    2. (priprava za pisanje, risanje) penna:
    nalivno pero (penna) stilografica
    gosje pero penna d'oca
    polsteno pero (flomaster) penna a sfera

    3. pren. (pisatelj) penna

    4. (vzmet) molla

    5. star. (rastlinski list) foglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sukati pero, živeti od peresa fare lo scrittore, scrivere
    pren. mojster peresa un maestro della penna
    zool. morsko pero pennatula (Pennatula phosphorea)
  • plènk (plénka) m

    1. pren. svanzica, denaro:
    pren. živeti brez cvenka in plenka essere senza soldi, al verde

    2. suono metallico
  • pólje (-a) n

    1. agr. campo:
    obdelovati polje lavorare il campo
    koruzna, žitna polja campi di granturco, di grano
    riževa polja risaie

    2. campagna, piana, pianura, agro:
    geogr. Kampanjsko polje Agro Campano

    3. ekst. campo (di gioco); riquadro, scomparto; šah. casella

    4. petr. campo, zona:
    diamantna, rudna polja campi diamantiferi, minerari
    naftno polje campo petrolifero

    5. (podlaga) campo:
    rdeči križ na belem polju croce rossa su campo bianco

    6. fiz., mat. campo:
    električno, gravitacijsko, magnetno polje campo elettrico, gravitazionale, magnetico

    7. voj. (izbočeni del notranje površine cevi) rigatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. živeti kakor lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    voj. bojno polje campo di battaglia
    geogr. kraško polje polje carsico
    voj. minsko polje campo minato
    očistiti minsko polje sanare, sminare il campo minato
    mont. odkopno polje campo di estrazione
    agr. poskusno polje campo sperimentale
    lingv. semantično polje campo semantico
    fot. slikovno polje campo ottico, d'immagine
    med. vidno polje campo visivo
    teh. tolerančno polje tolleranza, scarto, margine
    fiz. vektorsko polje campo vettoriale
    psih. vzgojno polje campo educativo
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • pománjkanje (-a) n mancanza, carenza, deficienza, scarsità, scarsezza, penuria, bisogno, indigenza; necessità; povertà, strettezza, stento; privazione, vuoto:
    pomanjkanje prostora mancanza di spazio
    pomanjkanje zraka assenza d'aria
    živeti v velikem pomanjkanju vivere in grande bisogno
    pomanjkanje novic scarsità, assenza di notizie
    življenje, polno odrekanja, pomanjkanja vita piena di privazioni
    pomanjkanje denarja mancanza di denaro; micragna j. it.
    pomanjkanje elegance ineleganza
    pomanjkanje kulture incultura
    pomanjkanje mere non avere il senso della misura, incontinenza
    pomanjkanje predsodkov spregiudicatezza
    pomanjkanje rahločutnosti sordità pren.
    pomanjkanje teka inappetenza
    med. pomanjkanje vitaminov ipovitaminosi
    pomanjkanje vsake informacije black out angl.
  • pomírjenost (-i) f tranquillità, pace:
    živeti v pomirjenosti vivere in santa pace
    navdajati s pomirjenostjo colmare con un senso di pace, di serenità
  • preobílje (-a) n

    1. pren. abbondanza:
    živeti v preobilju vivere nell'abbondanza

    2. eccesso; ridondanza:
    preobilje metafor je v škodo berljivosti pesmi la ridondanza delle metafore va a detrimento di una piena godibilità della poesia

    3. lit.
    (besedno) preobilje pleonasmo
  • prevára (-e) f

    1. jur. inganno, frode, truffa, trucco; circonvenzione; pog. fregatura, fregata, bidone, bidonata, buggerata:
    nasesti prevari prendersi una gran fregatura
    odkriti prevaro smascherare la frode
    jur. prevara opravilno nesposobne osebe circonvenzione di incapace

    2. (zmota, zabloda) inganno, errore:
    živeti v prevari vivere nell'errore

    3. psih. illusione:
    slušna, vidna prevara illusione acustica, ottica
    vse skupaj je navadna prevara è tutto un trucco
    za prevare gre, čeprav neopazno il trucco c'è ma non si vede
    jur. prevara pri prodaji stellionato
    jur. prevara s prikrivanjem resnice surrezione
  • prijáteljstvo (-a) n amicizia, knjiž. amistà:
    skleniti prijateljstvo fare, contrarre, stringere amicizia
    razdreti prijateljstvo rompere l'amicizia
    živeti v prijateljstvu vivere in amicizia
  • prijétno

    A) adv. bene, piacevolmente, deliziosamente, amabilmente, dilettevolmente:
    prijetno se imeti, počutiti sentirsi bene
    prijetno dišeča jed un piatto dal profumo delizioso
    prijetno živeti nuotare nel lattemiele, avere una vita piacevole

    B) prijétno (-ega) n il dilettevole, il piacevole:
    združiti prijetno s koristnim unire l'utile al dilettevole
  • priore m

    1. relig. prior:
    priore generale general; pog. šalj.
    stare come un priore živeti kot paša

    2. predstojnik bratovščine

    3. hist. pravo prior
  • prosó (-á) n bot. miglio (Panicum miliaceum):
    meti proso maciullare il miglio; sgranare il miglio, pilare il miglio
    pren. živeti kot vrabec v prosu fare vita da papi, vivere da pascià
  • ptíca (-e) f

    1. uccello:
    jata ptic uno stormo di uccelli
    živeti kakor ptica pod nebom vivere libero, senza pensieri
    divja, domača ptica uccello selvatico, domestico
    stalna ptica, ptica selivka uccello stanziale, migratorio
    vodna, kopenska, močvirska ptica uccello acquatico, terragnolo, di palude, palustre
    ptica ujeda (roparica) uccello di rapina, rapace
    ptica pevka uccello canterino
    mrtvaška ptica uccello del malaugurio (tudi pren.), civetta
    nočna, dnevna ptica uccello notturno, diurno
    obročkanje ptic anellamento
    varovanje ptic protezione degli uccelli
    pren. jeklena ptica uccello d'acciaio, aereo

    2. pren. (prebrisana ženska) furbacchiona, volpona
    PREGOVORI:
    kakršna ptica, takšna pesem ogni uccello fa il suo verso
    vsaka ptica ljubi svoje gnezdo a ogni uccello suo nido è bello