Franja

Zadetki iskanja

  • cima f

    1. vrh:
    la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
    in cima zgoraj
    in cima a na, vrh:
    essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

    2. alpin. vrh:
    conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

    3. konec:
    da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

    4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
    non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
    essere una cima in biti v čem odličen
    cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

    5.
    cime di rapa bot. repni poganjki
  • ciò pron. to:
    ciò che dici è vero kar praviš, je res
    da ciò, a ciò tak, takšen:
    non è uomo da ciò ni tak človek
    con tutto ciò vendar, pri vsem tem
  • classe f

    1. razred; sloj:
    classe borghese, operaia meščanski, delavski razred
    lotta di classe razredni boj
    classe dirigente vodstveni sloj
    classe politica politiki

    2. vrsta

    3. biol. red

    4. voj. letnik:
    classe di leva naborni letnik
    classe di ferro šalj. izjemna generacija

    5. razred, kategorija (v prometu, gostinstvu ipd.):
    classe turistica turistični razred
    carrozza di seconda classe železn. vagon drugega razreda
    albergo di prima classe hotel A kategorije

    6. pren. odlična kvaliteta, prvovrstnost:
    di classe, di gran classe odličen, izjemen
    fuori classe super, nepremagljiv; super šampion
    persona di classe gospod; človek gosposkega obnašanja
  • come

    A) avv.

    1. kakor, kot:
    un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
    ora come ora zdaj, v tem trenutku
    oggi come oggi dandanes
    è come parlare al muro kot bi govoril steni

    2. kako? (v vprašalnih stavkih):
    come stai? kako se imaš?
    come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
    come mai? zakaj? kako to?
    come no! seveda!
    com'è, come non è nenadoma

    3. kot:
    come sindaco kot župan

    4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    come sei cresciuto! kako si zrasel!

    B) cong.

    1. da, kako:
    mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

    2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
    le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

    3. brž ko:
    come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
    come Dio volle končno

    C) m invar. način, sredstvo:
    il perché e il come di qcs. vzroki in načini
  • considerazione f

    1. upoštevanje, poštev, preudarjanje, preudarek, presoja:
    dopo attenta considerazione po temeljitem preudarku
    degno di considerazione važen, upoštevanja vreden
    prendere in considerazione upoštevati

    2. spoštovanje, obzir, ugled:
    avere in considerazione qcn. koga ceniti

    3. previdnost, preudarnost:
    uomo senza considerazione nepremišljen človek

    4. razmišljanje, opazka:
    brevi considerazioni sull'accaduto nekaj kratkih opazk o dogodku
  • contatto m

    1. stik, dotik, kontakt:
    essere a contatto (con) biti v stiku (s, z)
    venire a contatto (con) stopiti v stik (s, z)

    2. pren. stik, zveza:
    una persona che ha molti contatti ekst. človek, ki ima številne zveze

    3. elektr. kontakt, spoj:
    mettere il contatto avto vžgati (motor)
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • così

    A)

    1. tako:
    così si dice tako pravijo
    e così? kaj pa potem?
    è così? ali je tako?
    e così via in tako dalje
    basta così! dovolj!
    così così bolj tako tako, nekako
    di così, per così tako:
    mettiti per così postavi se takole

    2. tako; toliko:
    è una persona così simpatica! to je tako simpatičen človek!
    così gli uni come gli altri tako eni kot drugi

    B) agg. tak, takšen:
    non avevo mai conosciuto una persona così še nikoli nisem spoznal takšnega človeka

    C) cong.

    1.
    così come tako, kot:
    è proprio così bravo come dicono? ali je res tako sposoben, kot pravijo?

    2.
    e così in tako, in zato:
    abita fuori mano e così si vede raramente stanuje bogu za hrbtom in zato se poredkoma pokaže

    3. čeprav:
    così furbo com'è si è lasciato fregare čeprav je prebrisan, se je pustil prevarati

    4.
    così.. che, così... da tako... da:
    non sarai stato così sciocco da lasciarti sfuggire l'occasione pa vendar nisi bil tako neumen, da bi izpustil priložnost!

    5. ko bi le; bog daj, da:
    così fosse vero! ko bi le bilo res!

    6.
    come... così, appena che... così brž ko:
    come lo vide, così scappò via brž ko ga je zagledal, je zbežal

    7.
    siccome... così, poiché... così ker:
    siccome non avevo i soldi, così non ho comprato la macchina ker nisem imel denarja, nisem kupil avta
  • crepapēlle
    a crepapelle avv. čez mero; da bi človek počil:
    mangiare a crepapelle žreti, čez mero jesti
    ridere a crepapelle smejati se, da bi človek počil
  • cultura f

    1. kultura, omika:
    persona di modesta, di grande cultura človek skromne, velike kulture

    2. biol. kultura

    3. arheol., etnol. kultura
  • čeméren (-rna -o) adj. irritato, crucciato; arcigno; imbronciato, immusonito (tudi ekst.):
    čemeren človek persona imbronciata, musone
    čemerno vreme tempo imbronciato
  • človéček (-čka) m dem. od človek omino, omiciattolo
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • čustvujóč (-a -e) adj. che sente; sentimentale, di sentimento:
    razumski človek, čustvujoč človek individuo raziocinante, individuo sentimentale
  • dán (dnéva) m

    1. giorno; giornata:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    dogodek dneva l'avvenimento del giorno
    rel. sodni dan il giorno del giudizio
    plačilni dan giorno di pagamento
    semanji, tržni dan giorno di fiera
    delovni dan giornata lavorativa
    rojstni dan compleanno
    uradni dan sodišča giorno d'udienza
    dan zmage l'anniversario della vittoria
    dan žena giornata della donna

    2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
    jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
    dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
    sredi belega dne in pieno giorno
    jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
    (kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

    3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
    odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
    pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
    na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
    v davnih dneh tanto tempo fa
    njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
    pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
    pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (kaj) priti na dan venirsi a sapere
    (s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
    pren. udariti na dan erompere
    dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
    noč in dan notte e giorno, senza sosta
    leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
    živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
    pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
    zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
    imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
    lepega dne un bel giorno
    pasji dnevi canicola
    pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
    ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
    za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
    materinski dan il giorno della mamma
    delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
    dan hoda giornata, giorno di cammino
    dan pred vigilia
    dan pred izpitom la vigilia dell'esame
    junak dneva l'uomo del giorno
    iz dneva v dan di giorno in giorno
    različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
    dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
    PREGOVORI:
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • dêbel (-éla -o)

    A) adj.

    1. grosso:
    debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
    debel sneg neve alta

    2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
    debel človek uomo grasso

    3. pren. grossolano:
    debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

    4. pog. (globok, nizek) fondo:
    debel glas voce fonda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    debel denar banconote di grosso taglio
    imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
    debela laž grossa bugia
    pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
    pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
    do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
    pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
    anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
    etn. debeli četrtek giovedì grasso
    tisk. debeli tisk grassetto
    debel (in dolg) suknjič giaccone
    debel kol palanca
    šalj. debel nos pipa, nappa
    debel slovar calepino
    šalj. debele bukve messale
    tekst. debel sukanec tortiglia
    debela odeja schiavina
    navt. debela sidrna vrv gomena
    debela solza luccicone
    rel. debela sveča cero
    lov. debela šibra pallettone
    debela vrv cavo
    PREGOVORI:
    bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

    B) debéli (-a -o) m, f, n
    debele kvasiti, razdirati contarle grosse
    na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
    snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
    trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
  • déloven (-vna -o) adj. di, da lavoro; lavorativo:
    delovni načrt piano di lavoro
    delovne metode metodi di lavoro
    delovna obleka tuta da lavoro
    delovna miza banco di lavoro
    delovni konj cavallo da tiro, da fatica
    delovni človek lavoratore
    delovni sestanek riunione di lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovni čas orario di lavoro
    delovni dan giorno di lavoro, lavorativo
    delovna doba anni di lavoro, anzianità di servizio
    delovna knjižica libretto di lavoro
    delovna norma norma, norma di lavoro, di produzione
    delovna obveznost giornata, settimana lavorativa
    delovno mesto posto di lavoro
    delovna moč, delovna sila manodopera
    teh. delovna obremenitev carico utile
    delovna pogodba contratto di lavoro
    avt. delovna prostornina cilindrata
    delovna skupina gruppo di lavoro, team
    delovna storilnost produttività
    delovna terapija terapia occupazionale, ergoterapia
    delovna ura (po ceni) tassa orario
    delovna zakonodaja legislazione del lavoro
    jur. delovno pravo diritto del lavoro
    delovno razmerje rapporto di lavoro
    jur. delovno sodišče tribunale del lavoro
    obrt. delovna mizica desco
    delovna praksa tirocinio
    delovna soba studio
    delovni stroji macchine utensili
    strojn. delovno vreteno (stružnice) toppo
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • dinámičen (-čna -o) adj.

    1. (poln sile, razgiban, živahen) dinamico:
    dinamičen človek persona dinamica

    2. (nanašajoč se na dinamiko) dinamico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. dinamična označba segno dinamico
    lingv. dinamični naglas accento dinamico
    dinamična meteorologija meteorologia dinamica, meteorodinamica
    meh. dinamična obremenitev carico dinamico
    dinamični pritisk pressione dinamica
  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!