tēsta f
1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo
2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo
3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel
4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož
5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava
6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)
7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi
8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo
9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko
10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)
11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu
12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka
13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice
14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke
15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku
16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava
17.
testa a croce križnik
18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
Zadetki iskanja
- tōrto2 m krivica; krivda; žalitev:
a torto po krivici
a torto o a ragione upravičeno ali ne
avere torto ne imeti prav
avere torto a fare qcs. motiti se v čem
dare torto a qcn. komu ne dati prav
essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
fare torto a qcn. delati komu krivico
fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
ti fa torto ni tebe vredno
fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do - tŕdno | trdnó adv. saldamente, fortemente, fermamente, tenacemente; strettamente:
trdno se držati načel essere di saldi, fermi principi
trdno upati sperare fortemente
biti trdno prepričan o čem essere fermamente convinto in qcs.
trdno stati na zemlji stare coi piedi saldamente per terra - trinciare v. tr. (pres. trincio) razrezati na koščke, trakce; ekst. rezati (tudi pren.):
trinciare qcs. col coltello kaj razrezati z nožem
trinciare l'aria coi gesti pren. mahati z rokami po zraku
trinciare giudizi su qcn., su qcs. modrovati, izrekati prenagljene sodbe o kom, o čem
trinciare i panni addosso a qcn. pren. koga obirati, obrekovati - učêno adv. dottamente; dottoralmente:
učeno razpravljati o čem disquisire di qcs. - uguale
A) agg.
1. enak:
essere uguale di, per biti enak po čem
tre più tre è uguale a sei mat. tri in tri je šest
2. raven, gladek
3. pren. enakomeren; istovrsten, homogen; umerjen
B) avv. enako
C) m, f
uguali pl. enaki - vēcchio
A) agg. (m pl. -chi)
1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem
2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši
3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino
4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova
5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda
6. pren. zastarel
7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina
8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem
B) m (f -ia)
1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši
2.
vecchi pl. predniki
3. staro, zastarelo - venire*
A) v. tr. (pres. vēngo)
1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)
2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj
3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča
4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se
5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?
6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec
7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)
8. pripadati, pritikati
9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati
10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo
11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo
B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi
C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja - véza (-e) f žarg. collegamento; pren. contatto, entratura; žel. coincidenza:
(pri telefoniranju) veza je prekinjena il collegamento, la linea è interrotta
vlak ima slabe zveze il treno non ha buone coincidenze
imeti dobre zveze avere buoni contatti, buone entrature
kaj dobiti po zvezah ottenere qcs. grazie ai buoni contatti
žarg. ne imeti o čem blage veze non avere la più pallida idea di qcs.
govoriti brez zveze parlare senza capo né coda
kaj narediti kar tako, brez veze fare qcs. senza intenzioni serie, avventatamente - vidík (-a) m
1. aspetto; visuale:
razpravljati o čem s širšega, teoretičnega vidika discutere di qcs. da un più ampio aspetto, dall'aspetto teorico
2. (na vidiku):
pren. biti na vidiku essere in vista, prevedersi
na vidiku so novi spopadi sono in vista, si prevedono nuovi scontri - vociare
A) v. intr. (pres. vocio)
1. preglasno govoriti; kričati
2. ekst.
vociare su qcn., su qcs. čenčati o kom, o čem, opravljati koga
B) m
1. kričanje; hrušč
2. ekst. čenče, opravljanje - vodíti (vódim) imperf.
1. condurre, portare, menare; accompagnare:
voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia
2. essere alla testa, procedere alla testa di:
sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera
3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
voditi ladjo pilotare la nave
voditi delo dirigere il lavoro
voditi raketo teleguidare il missile
4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
voditi stranko essere a capo di un partito
muz. voditi zbor dirigere un coro
voditi gospodinjstvo governare la casa
voditi sejo presiedere alla riunione
voditi oddajo condurre una trasmissione
5. essere guida:
duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)
6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino
7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo
8. tenere:
voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
voditi poslovne knjige tenere i libri contabili
9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
voditi trgovino esercire, gestire un negozio
PREGOVORI:
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa - vōlgere*
A) v. tr. (pres. vōlgo)
1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k
2. pren. obrniti, obračati:
volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
volgere ad altro uso nameniti drugam
3. knjižno
volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati
B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)
1. obrniti, obračati se; zaviti:
volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati
2. iti, hoditi k; vleči (barva):
la partita volge al termine tekma gre h koncu
un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša
C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)
1. obrniti, obračati se k
volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas
2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti - voltare
A) v. tr. (pres. vōlto)
1. obrniti, obračati:
voltare le acque speljati vodo
voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom
2. knjižno prevesti, prevajati
3. zaviti, iti za:
appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom
B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo
C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)
1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše
2. obrniti, obračati se:
non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
voltarsi contro qcn. upreti se komu - vsák (-a -o)
A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)
B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte - zadovóljstvo (-a) n piacere, gradimento, compiacimento, soddisfazione:
najti zadovoljstvo v čem trovare piacere in qcs.
privoščiti si majhna zadovoljstva permettersi piccoli piaceri
življenjska zadovoljstva le soddisfazioni della vita
delo, ki daje zadovoljstvo un lavoro di soddisfazione - zahlepéti (-ím) perf. zahlepeti po čem bramare, desiderare avidamente qcs.; struggersi di desiderio di qcs.
- zaníkati (-am) | zanikováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. negare, smentire:
zanikati govorice o čem smentire certe voci
odločno kaj zanikati negare decisamente qcs.
zanikati obstoj Boga, duhovnega sveta negare l'esistenza di Dio, il mondo ultraterreno
2. invalidare, impugnare; contrastare, contestare:
zanikati avtoriteto koga contestare l'autorevolezza di qcn.
zanikati kako teorijo impugnare una teoria
nekateri pojavi zanikajo pravilnost ugotovitev vi sono fenomeni che invalidano la correttezza di certe constatazioni
3. (z besedo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen) negare:
zanikati krivdo, odgovornost za kaj negare la colpa, la responsabilità di qcs.
4. pregiudicare, compromettere; invalidare:
s tem dejanjem je zanikal svoj sloves con questo atto ha compromesso la propria reputazione
B) zanikováti se (-újem se) imperf. refl. escludersi - zavézan (-a -o) adj. legato (tudi pren.):
pren. imeti v čem zavezan jezik non poter parlare, essere vincolato dal segreto
pren. hoditi okoli z zavezanimi očmi andare in giro con gli occhi bendati, sbadatamente - zlomíti (-im)
A) perf.
1. rompere, spezzare, spaccare:
zlomiti palico spezzare una verga
zlomiti vejo spezzare un ramo
2. pren. spezzare:
zlomiti ujetnika z mučenjem spezzare la resistenza del prigioniero con la tortura
3. fiaccare, esaurire, estenuare:
bolezen ga je zlomila la malattia lo estenuò
4. travolgere; spezzare:
zlomiti sovražnikovo obrambo travolgere le resistenze nemiche
5. med. fratturare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zlomiti palice na kom bastonare qcn.
zlomiti hrbtenico organiziranemu kriminalu spezzare le reni alla criminalità organizzata, aver ragione della criminalità organizzata
zlomiti komu roge ammansire qcn.
zlomiti komu srce spezzare il cuore a qcn.
B) zlómiti se (-im se) perf. refl.
1. spezzarsi
2. pren. crollare:
obramba se je zlomila la difesa è crollata
3. pren. rompersi (di voce)
4. pren. (upogniti se, sključiti se) chinarsi, (in)curvarsi:
zlomiti se v jok scoppiare in pianto
C) zlómiti si (-im si) perf. refl. rompersi, rompere:
beseda, da si ob njej jezik zlomiš una parola difficilmente pronunciabile, tale da slogare la lingua
pren. zlomiti si v čem vrat rompersi l'osso del collo