pést (-í) f
1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola
2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte
Zadetki iskanja
- pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
peta kolona quinta colonna
danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro - pēzza f
1. kos blaga; krpa:
metterci una pezza pren. za silo skrpati
trattare uno come una pezza da piedi pren. s kom ravnati brezobzirno
2. kos, odlomek:
pezza d'appoggio pisni dokaz, potrdilo o plačilu; pren. dokazno gradivo
3. obdobje:
da lunga pezza od zdavnaj, že dolgo časa
4. kovanec
5. madež; lisa, pika:
una mucca bianca a pezze marroni bela krava z rjavimi lisami - piastrina f
1. pomanjš. od ➞ piastra ploščica
2. (kovinska) ploščica:
piastrina di riconoscimento voj. ploščica z osebnimi podatki - piastrino m
1. pomanjš. od ➞ piastra ploščica
2. voj.
piastrino di riconoscimento ploščica z osebnimi podatki - piatto
A) agg.
1. raven; ploščat; plitev:
barca a fondo piatto čoln z ravnim dnom
angolo piatto mat. iztegnjeni kot
2. pren. plitev, enoličen, pust
B) m
1. krožnik:
un piatto di pastasciutta krožnik paštašute
2. kulin. jed:
piatto forte glavna jed
piatto tipico specialiteta
piatto del giorno pripravljena jed
3. igre vložek
4.
piatti pl. glasba činele, rene - piazza f
1. trg:
piazza d'armi vežbališče
far piazza pulita pren. (tudi šalj.) očistiti, pomesti
mettere in piazza pren. obesiti na veliki zvon
2. ekst. polit. ulica; drhal:
accontentare la piazza zadovoljiti, ugajati ulici, masi
3. ekon. tržišče
4. pog. mestna tržnica
5. voj.
piazza forte trdnjava
6. šalj. pleša
7. ležišče; mesto:
letto a due piazze postelja z dvema ležiščema
piazza d'onore šport častno mesto - picchiata f
1. prebunkanje; pretep
2. trkanje
3. aero pikiranje, strmoglavi let; šport strmoglavi spust:
buttarsi in picchiata a fare qcs. lotiti se česa z vsemi silami
scendere in picchiata aero pikirati; šport spustiti se na vrat na nos - píčlo
A) adv. poco, modestamente, scarsamente
B) píčlo (-ega) n poco:
z denarjem smo na pičlem di soldi ne abbiamo pochi - piēde m
1. noga (človeška); taca
collo del piede nart
la pianta del piede podplat
piede piatto med. ploska noga
si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave
2. ekst. pren.:
andare a piedi iti peš
ai piedi del monte pod hribom
a piede libero na prostosti
battere i piedi cepetati z nogami
da capo a piedi od glave do peta
fatto coi piedi narejen zanič, površno
in piedi na nogah, pokonci
levarsi dai piedi spraviti se spod nog
mettere, prendere piede zakoreniniti se
puntare i piedi upreti, upirati se
tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih
3. noga, spodnji del:
i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
piede del fusto spodnji del debla
piede del fungo gobji kocen
4. pren. stanje, pogoj, osnova:
porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)
5. čevelj (mera)
6. lit. stopica - piēno
A) agg.
1. poln, napolnjen:
pieno zeppo nabito poln
2. sit:
sentirsi pieno biti sit
3. ekst. poln:
essere pieno d'invidia biti ves zavisten
essere pieno di sé biti vase zaverovan
4. poln, popoln, najvišji:
essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
luna piena polna luna
5. poln (osrednji):
in pieno giorno sredi belega dneva
fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi
B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
fare il pieno gled. razprodati predstavo
fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
nel pieno dell'estate sredi poletja - píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.
1. intr. soffiare:
zunaj piha fuori soffia
pihati v ogenj soffiare sul fuoco
pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia
2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)
3. tr. obrt.
pihati steklo soffiare il vetro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
po gadje pihati soffiare dalla rabbia
pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno - pingpóng (-a) m šport. pingpong, tennis da tavolo:
pren. pingpong z dokumenti invio e rinvio di documenti - piōvere*
A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež
B) v. intr.
1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba
2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel? - pisáva (-e) f
1. scrittura, grafia; alfabeto; caratteri; calligrafia:
cirilska, latinska pisava alfabeto cirillico, latino
grka pisava alfabeto greco
hieroglifska, kitajska pisava scrittura geroglifica, cinese
etimološka, fonetična pisava scrittura etimologica, fonetica
pisava za slepe scrittura Braille, tiflografia
pisava od leve proti desni dessiografia
pisava z velikimi črkami scrittura capitale
lepopisna pisava calligrafia
slikovna pisava scrittura pittografica, pittografia
imeti nečitljivo pisavo (nečitljivo pisati) avere una calligrafia illeggibile
2. (zapisovanje) scrittura, annotazione - pítati (-am) imperf.
1. dar da mangiare; imbeccare, nutrire
2. ingrassare; ingozzare:
pitati govedo, svinje ingrassare bovini, porci
pitati gosi, race ingozzare oche, anitre
3. pren.
pitati koga s pridigami predicare a qcn.
pitati s psovkami coprire di ingiurie
pitati z lepimi besedami, obljubami pascere di belle parole, di promesse
pitati z lažmi mentire a
pitati koga z beračem, z izdajalcem dare a uno del mendicante, del traditore - píti (píjem) imperf.
1. bere:
piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
hlastno piti bere avidamente
piti počasi bere lentamente, centellinare
piti čez mero strabere
piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
piti na zdravje bere, brindare alla salute
2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
piti na žive in mrtve bere a più non posso
3. pren. ammirare, godere; attingere:
pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole
4. pren. assorbire, esaurire:
neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze
5. (vsrkavati) assorbire:
goba pije la spugna assorbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso - più
A) avv.
1. bolj, najbolj; več, največ:
più bello di te lepši od tebe
il più bello najlepši
più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
poco più malo več
assai più precej več
molto più di veliko več od
tanto più tem bolj
2. mat. plus, in
B) agg. invar. več:
più tempo več časa
più motivi več razlogov
C) m
1. več, večji del:
il più è fatto večji del je narejen
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
2.
i più pl. večina:
i più tacciono večina molči
nel numero dei più med pokojnimi
3.
per lo più ponavadi, večinoma
al più kvečjemu
a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
che più? knjižno kaj naj še rečemo? - piva f glasba duda:
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom - pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.
1. pagare:
drago plačati pagare caro
vnaprej plačati pagare in anticipo
plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
plačati v naravi pagare in natura
plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
Natakar, plačam! Cameriere, il conto!
2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
plačati dolg soddisfare (a) un debito
plačati račun saldare il conto
plačati menico onorare una cambiale
3. pren. pagare, remunerare:
Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
pren. to mi boš plačal me la pagherai
pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri