Franja

Zadetki iskanja

  • frutto m (pl. -ti)

    1. plod, sad, sadež:
    i frutti dei campi poljski plodovi
    albero da frutto sadno drevo
    frutto fuori stagione pren. nadloga
    frutto proibito pren. prepovedani sad
    vacca da frutto plemenska krava
    frutti di mare morski sadeži

    2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
    frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
    il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
    senza frutto brez haska
    a che frutto? čemu?

    3. pren. korist, dobiček:
    azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička

    4. ekon. obresti
    PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna
  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • fuscēllo m trska, suha vejica:
    essere magro come un fuscello biti suh kot trska
    d'ogni fuscello fare una trave delati iz muhe slona
    PREGOVORI: notare il fuscello nell'occhio altrui e non vedere la trave nel proprio preg. videti iver v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem pa ne
  • ga

    A) pron. (njega)

    1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
    čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
    nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
    pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
    polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

    2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
    ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
    čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
    (v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

    B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
    sam bog si ga vedi kje chissà dove
    gorje si ga mu guai a lui
  • gabēlla f star. carina, trošarina:
    fare lo sciocco per non pagare gabella pren. delati se neumnega, da bi se izognil nevšečnostim
  • galeōtto m

    1. hist. galjot

    2. kaznjenec

    3. galjot, malopridnež, lopov, baraba:
    non lasciatevi raggirare da quel galeotto ne pustite se prevarati tej barabi
  • ganíti (-em)

    A) perf.

    1. commuovere, impietosire, intenerire; knjiž. muovere:
    ganiti do solz commuovere fino alle lacrime

    2. (premakniti) muovere:
    pren. niti z mezincem ne ganiti non muovere un dito

    B) ganíti se (-em se) perf. refl.

    1. muoversi:
    dajmo, ganimo se su, muoviamoci

    2. pren. (oditi) andarsene
  • gatta f

    1. mačka

    2.
    gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
    una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
    comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
    gatta cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije
  • generalizzare

    A) v. tr. (pres. generalizzo) posplošiti, posploševati; razširiti, razširjati:
    generalizzare un giudizio posplošti sodbo
    cerchiamo di non generalizzare troppo absol. nikar ne posplošujmo preveč

    B) v. intr. generalizirati, govoriti posplošeno in neprizadeto
  • gēnere m

    1. rod, vrsta:
    il genere umano človeški rod
    in genere na splošno, nasploh

    2. način:
    questo genere di vita non mi va ta način življenja mi ni všeč
    non è il mio genere ni po mojem okusu, ni moj tip

    3. lit. zvrst:
    genere epico, drammatico, lirico epska, dramska, lirska zvrst

    4. umet.
    pittura di genere žanrska slika

    5. blago, artikel:
    genere d'importazione uvoženo blago
    generi alimentari živila

    6. jezik spol
  • gēnte f

    1. ljudje:
    non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
    far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
    gente di teatro gledališčniki
    gente di mare pomorščaki
    gente di tavolino pisatelji, učenjaki

    2. gostje, obiski:
    oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste

    3. rod, rodbina, družina:
    nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
    diritto delle genti mednarodno pravo
    la mia gente moja rodbina, moji sorodniki

    4. knjižno ljudstvo, narod:
    la gente etrusca Etruščani
    le genti umane človeški rod, človeštvo
    la gente futura zanamci, prihodnji rodovi
  • geometria f

    1. geometrija:
    geometria euclidea, non euclidea evklidska, neevklidska geometrija
    geometria descrittiva opisna geometrija

    2. zgradba, struktura:
    la geometria della Divina Commedia pren. zgradba Božanske komedije
  • geometríja (-e) f geometria:
    evklidska, neevklidska geometrija geometria euclidea, non euclidea
    opisna geometrija geometria descrittiva
    prostorska, ravninska geometrija geometria dello spazio, stereometria; geometria piana
    publ. volilna geometrija geometria elettorale
  • geroglifico

    A) agg. (m pl. -ci) hieroglifski

    B) m hieroglif (tudi pren.):
    non riesco a capire i tuoi geroglifici ne morem razvozlati tvojih hieroglifov
  • gēsto m

    1. mig, kretnja:
    gesto brusco nenadna kretnja
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    non fare un gesto pren. niti s prstom ne migniti

    2. drža, poza, videz:
    gesto teatrale teatralna poza
    gesto di approvazione pritrditev, prikimavanje

    3. dejanje, gesta; poteza:
    un gesto folle nerazsodno dejanje
    il suo è stato un gesto calcolato njegova poteza je bila preračunana
    un bel gesto preračunana poteza
  • giochetto m

    1. pomanjš. od ➞ gioco igrica

    2. igra:
    per noi questo è un giochetto pren. to je za nas prava igrača
    giochetto di parole besedna igra

    3. prevara, potegavščina:
    è un giochetto che non ci aspettavamo nismo pričakovali, da nam bo tako zagodel
  • giōco, giuōco m (pl. -chi)

    1. igra, igranje:
    giochi da bambini otroške igre
    giochi di società družabne igre
    giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
    gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
    gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

    2. igrača:
    stanza piena di giochi polna soba igrač

    3. šport igra:
    gioco del calcio nogomet
    campo da gioco igrišče
    gioco individuale individualna igra
    gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

    4. pl.
    giochi olimpici olimpijske igre
    giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

    5. igra (za razvedrilo, zabavo):
    giochi di carte igre s kartami
    gioco del lotto loterijska igra, loterija
    casa da gioco igralnica
    perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
    essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
    gioco d'azzardo hazardna igra
    mettere in gioco tvegati
    fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
    fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
    conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
    stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

    6. vloga, vložek, stava:
    raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

    7. karte (enega igralca):
    non avere gioco imeti zelo slabe karte
    avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
    scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

    8. serija, garnitura, komplet:
    un gioco di bicchieri komplet kozarcev

    9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
    il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
    alla fine del gioco na koncu
    entrare nel gioco stopiti v igro

    10. šala, potegavščina:
    per gioco za šalo
    fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
    essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

    11. tehn. hod, gib; toleranca:
    il gioco dello stantuffo hod bata

    12. pren. igra, delovanje:
    il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
    il gioco della luce igra svetlobe
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
    il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača
  • giōia1 f veselje, radost, sreča:
    non stare in se dalla gioia biti ves iz sebe od veselja
    piangere lacrime di gioia jokati od veselja
    essere pazzo di gioia biti presrečen
    darsi alla pazza gioia noro se zabavati
    gioia mia! mili moj!, mila moja!
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • giovare

    A) v. intr. (pres. giovo) koristiti, pomagati:
    è un farmaco che giova al raffreddore to zdravilo pomaga proti prehladu
    i tuoi consigli non sono giovati a molto tvoji nasveti niso dosti pomagali

    B) impers. pomagati, biti primeren, koristiti:
    con te non giova essere buoni s tabo ne pomaga biti dober

    C) ➞ giovarsi v. rifl. (pres. mi giovo) uporabiti, koristno izrabiti, izkoristiti, okoristiti se, pomagati si s čim:
    giovarsi dell'aiuto di qcn. izrabiti pomoč nekoga
    giovarsi di un esempio uporabiti primer, pomagati si s primerom