Franja

Zadetki iskanja

  • penzoloni avv.
    penzoloni, a penzoloni gugaje se, viseč:
    starsene penzoloni con le braccia lungo i fianchi držati roke mlahavo ob bokih
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • permanere* v. intr. (pres. permango)

    1. trajati, osta(ja)ti, biti še naprej:
    le condizioni del tempo permangono instabili vremenske razmere so še naprej nestalne

    2. dolgo se zadržati
  • personalità f

    1. osebnost:
    culto della personalità polit. kult osebnosti

    2. visok predstavnik:
    alla manifestazione sono intervenute le più alte personalità dello stato proslave so se udeležili najvišji predstavniki države
  • perút (-i) f

    1. zool. ala (pl. ali); piuma:
    razprostirati peruti essere sulle ali
    mahati, udarjati s perutmi sbattere le ali
    pren. prepuščati se perutim domišljije abbandonarsi ai voli della fantasia

    2. (kar je takim organom podobno) ala:
    peruti vetrnice pale del mulino a vento
    peruti fraka falde della marsina

    3. nareč. grad. (napušč) cornicione del tetto

    4. star. (brada ključa) ingegno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kot bi ga peruti nosile come avesse le ali
    dati peruti dare l'aire, le ali ai piedi
    pristriči komu peruti tarpare le ali a qcn.
    vzeti koga pod peruti difendere qcn., prendere qcn. sotto la propria protezione
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pések (-ska)

    1. m sabbia, rena, arena:
    posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
    grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
    puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
    kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
    geogr. živi pesek sabbie mobili
    naplavinski pesek sabbie alluvionali
    imeti denarja kot peska avere soldi a palate
    pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
    pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
    pren. graditi (kaj)
    na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

    2. med.
    ledvični pesek sabbia renale

    3. metal.
    livarski pesek sabbia per formatura
    steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
    zlatonosni pesek sabbia aurifera
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte
  • pesta f stopinja, sled:
    seguire le peste della selvaggina slediti divjačini
  • pesto

    A) agg.

    1. stolčen; prebit:
    sentirsi le ossa peste biti ves prebit

    2. modrikast:
    occhi pesti modrikaste oči (od udarcev, utrujenosti)
    buio pesto trda tema

    B) m

    1. kaša; stolčena gmota

    2. kulin.
    pesto di aglio e prezzemolo omaka s česnom in peteršiljem (genoveška specialiteta)
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

    1. cantare:
    peti kot slavček cantare come l'usignolo
    peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
    peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
    peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

    2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
    peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

    3. pren. dire, raccontare

    4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
    črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

    5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
    zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
    pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
    o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
    peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
    peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
    rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
    slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria
  • pêtlja (-e) f

    1. (pri pletenju) maglia:
    pobirati petlje riprendere le maglie
    desna, leva petlja maglia destra, sinistra; maglia dritta, rovescia

    2. (pentlja) fiocco

    3. (zanka) cappio
  • pétnajst (-ih) numer. quindici:
    stanuje na številki petnajst abita al numero quindici
    ura je petnajst sono le quindici
  • piacere*1 v. intr. (pres. piaccio)

    1. ugajati, biti všeč:
    una ragazza che mi piace deklica, ki mi je všeč
    mi piacerebbe prendere una vacanza rad bi si vzel dopust

    2. biti prav; knjižno odločiti, hoteti:
    fa' pure come ti piace stori, kakor ti je prav
    piacesse, piaccia a Dio che... ko bi le bila volja božja, da...
  • piaga f

    1. globoka rana

    2. pren. rana; nadloga:
    mettere un dito sulla piaga dregniti v rano
    le piaghe d'Egitto biblijsko egiptovske nadloge
    Rossi è una vera piaga! Rossi je prava nadloga!
  • piastra f

    1. plošča:
    le piastre della corazza plošče oklepa
    piastra di un accumulatore elektr. akumulatorska plošča
    piastra del fornello plošča štedilnika
    piastra di terra elektr. ploščno ozemljilo

    2. piaster (denarna enota)
  • píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
    komarji so pikali le zanzare pungevano
    pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
    pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
    pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
    kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • piēga f

    1. guba:
    gonna a pieghe nabrano krilo
    messa in piega vodna ondulacija
    la piega dei calzoni hlačna guba

    2. geol. nagubanost

    3. nagnjenje, nagnjenost:
    prendere una buona, cattiva piega obrniti, obračati se na dobro, na slabo
    le pieghe dell'anima duševna notranjost, intima
  • pigna f

    1. borov storž:
    pigna d'uva grozd
    avere le pigne in testa pren. imeti čudne muhe
    largo come una pigna verde pren. skopuški

    2. arhit. storžast okras (na vencu)

    3. luknjast pokrov (na cevi ipd.)