quartiēre m
1. (mestna) četrt, rajon:
i quartieri alti boljše četrti
quartiere residenziale rezidenčna četrt
consiglio di quartiere rajonski svet
2. voj. vojašnica
quartiere generale glavni stan, generalštab
non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
lotta senza quartiere boj brez milosti
3. toskansko stanovanje
4. navt. bok:
quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje)
Zadetki iskanja
- quattrino m
1. novčič, belič
2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti
3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar - quattro
A) agg.
1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči
2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega
3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti
B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se - quietare
A) v. tr. (pres. quiēto)
1. pomiriti, pomirjati; krotiti
2. pren. zadovoljiti, zadovoljevati; potešiti:
quietare un desiderio zadovoljiti željo
quietare i creditori izplačati upnike
B) ➞ quietarsi v. rifl. (pres. mi quiēto)
1. pomiriti, pomirjati se
2. prenehati
3. obmolkniti, utihniti - rábiti (-im)
A) imperf.
1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi
2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più
3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma
4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica
B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti - racconciare
A) v. tr. (pres. raccōncio) popraviti, popravljati; pospraviti, pospravljati:
racconciare una strada popraviti cesto
racconciarsi i capelli počesati se
B) ➞ racconciarsi v. rifl. (pres. mi raccōncio) popraviti, popravljati se; vedriti se - raccontare v. tr. (pres. racconto) praviti, povedati; pripovedovati:
poterla raccontare vedeti kaj povedati
raccontarne delle belle, di cotte e crude, di tutti i colori debele klatiti
raccontare per filo e per segno na drobno pripovedovati
uomo che la sa raccontare lažnivec, prevarant
vai a raccontarla altrove to pa komu drugemu obesi! - račún (-a) m
1. conto, calcolo:
rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto
2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
račun šivilje la nota della sarta
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto
3.
zaključni račun bilancio
4.
na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui
5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
pren. poravnati račune regolare i conti
pog. jemati na račun comperare a ufo
ne iti v račun non andare a genio
voditi račun o čem tener conto di qcs.
račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
ekonomski račun economicità
obremeniti račun addebitare il conto
priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
vzeti v račun mettere in conto
izdati račun emettere una fattura
imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
račun, prosim! cameriere, il conto!
ekon. tekoči račun conto corrente
ekon. žiro račun giroconto
mat. diferencialni račun calcolo differenziale
infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
obrestni račun calcolo degli interessi
sklepni račun calcolo deduttivo
verjetnostni račun calcolo delle probabilità
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga - računálnik (-a) m inform. computer, calcolatore elettronico:
računalnik hrani, obdela podatke il computer immagazzina, elabora i dati
digitalni računalnik calcolatore numerico, digitale
hišni računalnik home computer
osebni računalnik personal computer
procesni računalnik computer di processo, processore
izhod, vhod računalnika uscita, ingresso del calcolatore - ràd (ráda -o) adj.
1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa
3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé - rádost (-i) f (veselje, sreča) gioia, allegria, allegrezza, contentezza; esultanza, giubilo; ekst. soddisfazione, piacere:
življenjske radosti le soddisfazioni, i piaceri della vita - rahljáti (-ám)
A) imperf.
1. ammorbidire, rendere soffice;
rahljati zemljo erpicare
rahljati blazine sprimacciare
2. pren. allentare, attenuare:
rahljati disciplino, moralo allentare la disciplina, la morale
rahljati komu možgane esercitare il cervello di qcn.
B) rahljáti se (-ám se) imperf. refl. allentarsi;
živci se mu rahljajo è nervoso, eccitabile, ha i nervi a fior di pelle - rájši | ráje
A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
(z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
rajši imeti voler più bene
otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!
B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire - rákov1 (-a -o) adj.
1. di, del gambero:
rakove klešče le chele del gambero
gastr. rakova rižota risotto di gamberi
pren. iti rakovo pot andare a ritroso, fare come i gamberi
zool. rakova ličinka nauplio
rakov morski pajek ninfone (Nymphon gracile)
muz. rakov postop andatura a ritroso
obrt. rakov vbod punto indietro, dietropunto
2. astr., geogr. del Cancro:
geogr. Rakov povratnik Tropico del Cancro - rallegramento m
rallegramenti pl. (congratulazioni) čestitke:
i miei sinceri rallegramenti! iskrene čestitke! iskreno čestitam! - ramo m
1. bot. veja:
rami falsi jalove, nepotrebne veje
rami da frutto sadne veje
rami maestri ogrodne veje
rami delle radici (barbe) korenine
rami delle viti (tralci) rozge
ramo secco pren. mrtva veja
ha un ramo di pazzia pren. kolesce mu manjka, malo je čez les; malo je čudaški
2. ekst. veja, krak, krilo, rokav:
i rami della croce kraka križa
i rami di un fiume rečni rokavi
il ramo di una strada krak, odcep ceste
il ramo di una miniera stranska žila rudnika
il ramo di un'amministrazione oddelek, odsek uprave
il ramo del Parlamento dom parlamenta
3. panoga (znanosti, discipline)
4. anat. veja:
ramo di vena, di nervo žilna, živčna veja
5. (sorodstvena) veja - rango m (pl. -ghi)
1. voj. vrsta, red:
rientrare nei ranghi vrniti se v vrsto; pren. ukloniti se (vladajočemu redu, normam)
serrare i ranghi strniti vrste (tudi pren.)
2. ekst. družbeni položaj, rang, status, sloj:
personaggio di alto rango visoka osebnost
di basso rango iz nižjega sloja - rappōrto m
1. poročilo:
fare rapporto (a) poročati (komu)
2. voj. raport:
chiamare a rapporto poklicati na raport
mettersi a rapporto javiti se na raport
3. ovadba
4. zveza, soodvisnost:
rapporto di causa ed effetto zveza med vzrokom in posledico
sotto tutti i rapporti v vsakem pogledu
in rapporto a glede (na)
5. zveza, odnos:
rapporto di amicizia prijateljski odnosi
avere rapporti intimi con qcn. evfemistično imeti s kom razmerje
essere in buoni rapporti (con) biti v dobrih odnosih (s, z)
troncare ogni rapporto prekiniti vse odnose
6. mat. kvocient, količnik
7. tehn.
rapporto di compressione kompresijsko razmerje
rapporto di trasmissione strojn. prenosno razmerje
8. ekst. menjava prestave (v kolesarstvu)
9. tekstil vzorec (za tiskanje) - rásti (rástem) imperf.
1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza
2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino
3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare
4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta
5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina
6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo - rastrellare v. tr. (pres. rastrēllo)
1. grabiti
2. voj. čistiti teren:
rastrellare i ribelli poloviti upornike