Franja

Zadetki iskanja

  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • mezínec (-nca) m anat. (dito) mignolo;
    žena ovija moža okoli mezinca il marito è succube della moglie
    pren. imeti kaj v mezincu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti niti z mezincem non muovere un dito
    cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil sta tutto il tempo stravaccato in casa senza far niente (di niente)
  • mí | mé (nas) pron.

    1. noi; noialtri, noialtre:
    drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
    (v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

    2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
    oče nam je umrl è morto nostro padre
    pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

    3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
    na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
    Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
    pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
    pog. to naj ostane med nami resti fra noi
    vsi so z nami tutti sono con noi
  • mica1

    A) f knjižno mrvica

    B) avv.

    1. (za podkrepitev nikalnice) ne, sploh ne:
    non è mica vero saj ni res
    mica male severnoital. kar dobro

    2. morda, saj ne (v vprašalnih ali klicalnih izrazih):
    mica ce l'hai con me? saj nisi hud name? ali si morda hud name?
  • mikrofón (-a) m microfono:
    instalirati, postaviti mikrofon installare un microfono
    mikrofon, ojačevalec in zvočnik microfono, amplificatore e altoparlante
    med. grlni mikrofon laringofono
    mikrofon na palici microfono su giraffa
  • míl (-a -o)

    A) adj.

    1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
    mile oči occhi dolci
    mil obraz volto dolce
    mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
    milo petje ptic il dolce canto degli uccelli

    2. caro, amorevole; mite:
    mila kazen pena mite

    3. mite, lieve, clemente:
    milo podnebje clima mite
    mila oblika epidemije forma lieve di epidemia

    4. gentile, tenero; suppichevole

    5. caro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
    pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
    pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
    prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
    spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
    sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia

    B) míli (-a -o) m, f, n
    njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
    mila moja mia cara, amor mio
    pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia
  • mímo

    A) adv. accanto, davanti:
    hoditi, iti mimo passare davanti
    nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
    biti mimo passare
    pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
    udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
    obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
    glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

    B) mímo prep.

    1. accanto a, davanti:
    šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

    2. star. (kljub) malgrado:
    vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

    3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
    ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

    4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
    lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
    ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
    govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
    privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti
  • minēstra f

    1. kulin. juha:
    minestra riscaldata pren. pogreta juha
    farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
    trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora

    2. kulin. prva jed

    3. pren. hrana, kruh:
    lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
    la minestra del governo plača državnih uradnikov
    perdere la minestra biti ob službo

    4. pren. zadeva, zgodba:
    è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
    è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
    guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti
  • minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

    1. passare, scorrere:
    čas hitro mineva il tempo passa veloce

    2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

    3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
    ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

    4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
    srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
    zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
    nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
    nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
    pren. vse pride, vse mine tutto passa
  • miniēra f

    1. rudnik

    2. pren. bogat vir, zakladnica:
    la comare è una autentica miniera di pettegolezzi botra je prava zakladnica čenč
  • minimálen (-lna -o) adj. minimo; minimale:
    minimalne in maksimalne doze zdravila dosi minime e massime del medicinale
    mat. minimalna vrednost funkcije valore minimo della funzione
    ekon. minimalni osebni dohodek reddito, salario individuale minimo
    meteor. minimalni termometer termometro a minima
  • miníster (-tra) m ministro:
    obrambni minister ministro della difesa
    minister za kulturo in prosveto ministro della (pubblica) istruzione
    pooblaščeni minister ministro plenipotenziario
    minister za pravosodje ministro di Grazia e Giustizia; nekdaj guardasigilli
    minister brez listnice ministro senza portafoglio
  • minístrstvo (-a) n ministero, dicastero:
    pravosodno ministrstvo ministero di Grazia e Giustizia
    ministrstvo za notranje zadeve ministero degli (Affari) Interni
    ministrstvo za zunanje zadeve ministero degli (Affari) Esteri; (nemško) Cancelleria
  • minjónka (-e) f žarg. oggetto miniaturizzato:
    navadna žarnica in minjonka lampadina normale e lampadina mignon
  • minúli (-a -o) adj.

    1. passato, scorso:
    sestanek je bil minulo sredo la riunione si è tenuta mercoledì scorso

    2. finito; pren. defunto
  • minúta (-e) f

    1. (šestdeseti del ure) minuto (primo):
    minuta molka minuto di silenzio
    vlak ima deset minut zamude il treno ha dieci minuti di ritardo

    2. pren. (zelo kratek čas) minuto, attimo:
    počakaj minuto attendi un attimo
    vsaka minuta je dragocena ogni minuto è prezioso

    3. geogr., mat. minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. preživljati bridke minute soffrire, penare
    še to minuto pojdi va' subito, senza indugio
    rešili so ga zadnjo minuto lo salvarono l'ultimo minuto
    pren. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto gli aiuti sono venuti all'ultimo istante
    pren. prihajati do minute točno venire puntualmente
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena chi ha tempo non aspetti tempo
  • mio

    A) agg.

    1. moj

    2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
    caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
    Dio mio! moj Bog!

    3. moj (zame običajen):
    non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

    B) pron.

    1. moje

    2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
    mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
    non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
    devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
    è dalla mia drži z mano, na moji strani je
    hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
    ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal
  • mír (-ú) m

    1. pace:
    vojna in mir guerra e pace
    Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

    2. (dogovor o končanju vojne) pace:
    kršiti mir violare la pace
    podpisati mir firmare un trattato di pace
    skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
    separatni, posebni mir pace separata
    hist. vestfalski mir pace di Westfalia

    3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
    vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
    ne imeti miru non aver requie

    4. (stanje notranje ubranosti) pace:
    izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
    rel. naj počiva v miru riposi in pace

    5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
    daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
    daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
    misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
    pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
    biti pri miru non muoversi
    pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
    hist. božji mir pace di Dio
    zaradi ljubega miru per amor di pace
    golob miru la colomba della pace
    mir besedi! zitto! basta!
    pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
    PREGOVORI:
    če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra
  • mira f

    1. cilj:
    prendere di mira qcn. meriti na koga, ciljati; pren. spraviti se na koga
    sbagliare la mira zgrešiti cilj

    2. pren. cilj:
    avere mire ambiziose zastaviti si ambiciozne cilje
    aver di mira imeti za cilj
    la sua unica mira è il successo njegov edini cilj je uspeh

    3. voj. merek
  • miracolo m

    1. relig. čudež (tudi pren.):
    conoscere vita, morte e miracoli di qcn. poznati žitje in bitje nekoga, vedeti prav vse o nekom
    gridare al miracolo ekst. razglašati neverjetne stvari
    che miracolo! iron. pravi čudež!
    far miracoli delati čudeže
    miracolo economico gospodarski čudež
    per miracolo slučajno, mukoma, proti pričakovanju

    2. pren. (portento) čudo, čudež, zaklad:
    è un autentico miracolo di scienza je pravo čudo znanosti

    3. gled. mirakel