Franja

Zadetki iskanja

  • zvón (-a) m

    1. campana:
    zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
    bronast zvon campana di bronzo, bronzo
    kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

    2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
    opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
    zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
    mrliški zvon campana da morto
    opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
    biti plat zvona suonare a stormo

    3. teh.
    potapljaški zvon campana penumatica
    kem. stekleni zvon campana di vetro
    gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
    pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
    slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
    obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
    muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari
  • zvoníti (-ím) imperf.

    1. suonare la campana:
    cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

    2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
    zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
    po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
    poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
    komu zvoni? per chi suona la campana?
    vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

    3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
    o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
    zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
    zvoniti hudo uro suonare a stormo
    zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
    lov. pes zvoni il cane latra
    rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
    zvoniti k maši suonare per la messa
    zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
    PREGOVORI:
    po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato
  • zvozíti2 (zvózim) perf.

    1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
    v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
    zvoziti skozi križišče passare l'incrocio

    2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
    razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
    do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
    zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
    poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato
  • zvrtéti (-ím)

    A) perf.

    1. girare, voltare; pog. smettere di girare (la pellicola), di suonare (il disco)

    2. girare (il tornio da vasaio)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zvrteti moškega far girare la testa al maschio, sedurlo
    pren. zvrteti komu glavo privare qcn. della capacità di discernimento

    B) zvrtéti se (-ím se) perf. refl.

    1. cessare di girare

    2. impers. avere il capogiro:
    zvrtelo se mu je in se je zgrudil gli venne il capogiro e crollò svenuto a terra
  • žába (-e) f

    1. zool. rana (Rana);
    žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
    žabe in krastače le rane e i rospi
    gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
    piti kot žaba bere come una spugna
    zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
    zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
    zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)

    2.
    človek žaba uomo rana

    3. pejor. ranocchio

    4. hipok. ranocchio

    5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    plavati žabo nuotare a rana
    teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
    pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
    napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
    biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco
  • žága (-e) f

    1. sega:
    list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
    dvoročna žaga sega a due mani, segone
    električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
    krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
    mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
    žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
    brusiti žago affilare la sega

    2. (obrat) segheria;
    pripeljati na žago portare in segheria
    delavec na žagi operaio della segheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. pojoča žaga sega
    etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
    med. žaga za kosti segaossa
  • žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
    kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
    oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
    pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
    dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
    oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
    pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
    kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
    metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
    PREGOVORI:
    prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • žár (-a) m

    1. splendore, luce; calore:
    jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
    žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle

    2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
    greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
    zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
    poletni žar la calura estiva

    3. gastr. griglia, gratella; ferri:
    meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri

    4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
    biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno

    5. vampa; incandescenza:
    žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
    segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
    zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
    slepeči žar svetlobe una luce accecante
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • želézen (-zna -o) adj.

    1. di ferro:
    železen drog sbarra di ferro

    2. (železov) di ferro, ferroso:
    železna ruda minerale ferroso

    3. pren. forte, di ferro:
    železen stisk roke una forte stretta di mano

    4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
    železno zdravje salute di ferro
    železna volja volontà ferrea
    železna disciplina disciplina ferrea

    5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
    ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
    imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
    vladati z železno roko governare col pugno di ferro
    železna blagajna cassaforte
    železna rezerva riserva di sicurezza
    železni ptič aeroplano
    hist. železna devica vergine di Norimberga
    hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
    hist. železna zavesa cortina di ferro
    arheol. železna doba età del ferro
    zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
    rel. železna maša settantesimo della prima messa
    med. železna pljuča polmone d'acciaio
    farm. železno vino ferrochina
    geogr. Železna vrata Porte di ferro
    PREGOVORI:
    stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura
  • želéznica (-e) f ferrovia:
    zgraditi, elektrificirati železnico costruire, elettrificare una ferrovia
    enotirna, dvotirna železnica ferrovia a semplice, a doppio binario
    železnica z navadnim tirom, ozkotirna, širokotirna železnica ferrovia a scartamento normale, ridotto, largo
    industrijska, jamska železnica ferrovia privata (di un'industria), da miniera
    zobata železnica ferrovia a dentiera, a cremagliera
    nadzemna, podzemna železnica ferrovia elevata; ferrovia sotterranea, metropolitana
    transsibirska železnica ferrovia transiberiana, transiberiana
    potovati z železnico viaggiare in treno, per ferrovia
    državne železnice Ferrovie dello Stato
  • ženíti (-im)

    A) imperf.

    1. sposare, ammogliare

    2. fare da mediatore, da paraninfo

    B) ženíti se (-im se) imperf. refl.

    1. ammogliarsi, sposarsi:
    nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
    ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
    ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
    biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze

    2. avere una relazione, amoreggiare

    3. zool. essere in fregola, in calore
  • žèp (žêpa) m

    1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
    nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
    hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
    hlačni žep tasca dei calzoni
    notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
    našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

    2. voj. sacca:
    delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
    aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

    3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
    veznični žep fornice congiuntivale

    4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
    tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
    kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
    globoko seči v žep pagare caro
    držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
    poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
    plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
    žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
    imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
    imeti plitev žep avere pochi soldi
  • žíla (-e) f

    1. anat. vena; arteria; vaso sanguigno:
    kri kroži, se pretaka po žilah il sangue scorre nelle vene
    potipati komu žilo misurare il polso a qcn.
    krčna žila varice, vena varicosa
    venčna žila arteria coronaria
    vratna žila vena giugulare
    glavna žila odvodnica aorta
    med. poapnenje, razširitev, zamašitev žil calcificazione, dilatazione dei vasi, vasocostrizione
    limfna žila vaso linfatico
    žila dovodnica vena cava
    glavna, stegnenična, ledvična žila vena cefalica, femorale, renale
    med. zlata žila emorroide
    prerezati si žile tagliarsi le vene

    2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje, potreba) vena, disposizione, talento; pallino, mania:
    pesniška žila vena potica
    trgovska žila talento del commerciante
    pretepaška žila la mania di attaccar brighe

    3. bot. nervo; (pri lesu) marezzo, venatura

    4. petr. venatura; min. (nahajališče) vena, filone; hidr. vena:
    rudna, premogovna žila vena metallifera, carbonifera
    vodna žila vena d'acqua

    5. (prometna pot) arteria

    6. (plast trdega tkiva v mesu) tendine:
    odstraniti žile in maščobo z mesa togliere tendini e grasso dalla carne

    7. nerbo; staffile

    8. elektr. filo (del cavo elettrico)

    9. zool.
    žile nervatura alare (degli insetti)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pognati kri po žilah eccitare; stimolare
    modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
    kri jim kipi v žilah il sangue gli bolle nelle vene (di giovani)
    kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu dallo spavento si sentì gelare il sangue nelle vene
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žívež (-a) m viveri, vettovaglie; approvvigionamento, cibo:
    zaloge živeža scorte, provviste di viveri
    dati komu živež in stanovanje dare a qcn. vitto e alloggio, provvedere qcn. di vitto e alloggio
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
  • žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
    brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
    poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
    hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
    žoga za rugby palla ovale
    žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
    brcati, nabijati žogo giocare al pallone
    poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
    pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
    šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
    servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
    metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
    ubraniti žogo parare
    zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
    zadrževati žogo fare melina
    rezana žoga palla tagliata
    sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro
  • žrtvováti (-újem)

    A) imperf., perf.

    1. rel. sacrificare, fare sacrifici:
    žrtvovati Junoni fare un sacrificio in onore di Giunone

    2. pren. sacrificare:
    žrtvovati interese višjim ciljem sacrificare gli interessi a finalità superiori
    žrtvovati komu pol ure sacrificare, concedere a qcn. mezz'ora del proprio tempo
    pren. žrtvovati življenje domovini sacrificare la propria vita per la patria

    B) žrtvováti se (-újem se) perf., imperf. refl. sacrificarsi:
    žrtvovati se za otroke sacrificarsi per i figli
  • žvènk (žvênka) m

    1. tintinnio; trillo

    2. pren. (denar) denaro, soldi; pog. grana:
    imeti dosti žvenka in cvenka avere soldi a palate