Franja

Zadetki iskanja

  • opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. definire:
    opredeliti pojem definire un concetto

    2. definire, stabilire, fissare:
    z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività

    3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
    opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo

    4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
    opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema

    5. determinare

    B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
    opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
    opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
    opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn.
  • opréka (-e) f knjiž. contrario:
    v opreki s (z) contrariamente a, al contrario di
  • oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.

    1. arredare; allestire:
    opremiti sobo arredare la stanza
    gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena

    2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
    opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
    opremiti ladjo armare, allestire una nave

    3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
    opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
    voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
    opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
    opremiti konja bardare il cavallo

    4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
    prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y

    5. opremiti z corredare di:
    knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
    opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
    film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
    mat. opremiti s parametri parametrizzare
    grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
    opremiti s semaforji semaforizzare
    opremiti s senzorji sensorizzare
    opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
    opremiti z ilustracijami illustrare
    navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
    opremiti z monitorji monitorizzare
    strojn. opremiti z roboti robotizzare
    voj. opremiti z vžigalnikom spolettare
  • oprémljen (-a -o) adj. arredato; corredato; equipaggiato; munito; provvisto:
    navt., meh. opremljen s kabino cabinato
    opremljen s pohištvom ammobiliato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. opremljen s tablico targato
    arhit. opremljen s timpanom timpanato
    opremljen z grbom stemmato
    voj., hist. opremljen z oklepom catafratto
    opremljen z ostrogami speronato
  • originál (-a) m

    1. (izvirnik; prvi izvod listine) originale:
    prevod se ujema z originalom traduzione conforme all'originale

    2. pren. originale, persona bizzarra, macchietta
  • orjáški (-a -o) adj. gigantesco, da gigante, colossale, enorme:
    napredovati z orjaškimi koraki procedere a passi da gigante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. orjaški dežnik mazza da tamburo (Macrolepiota procera)
    pal. orjaški lenivec megaterio (Megatherium)
    zool. orjaški netopirji megachirotteri (sing. -e) (Megachiroptera)
    zool. orjaški panda panda gigante (Ailuropoda melaunoleca)
    zool. orjaški tukan toco (Rhamphastos toko)
    zool. orjaški viharnik ossifraga (Macronectes giganteus)
  • ornamènt (-ênta) m

    1. (okrasek) ornamento, decorazione; arhit. ornato;
    ornament z rastlinskimi, živalskimi motivi ornamento con motivi floreali, animali

    2. muz. ornamento, abbellimento
  • oróžje (-a) n

    1. arma, armi; armamento:
    uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
    upreti se z orožjem sollevarsi in armi
    odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
    poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
    pozdraviti z orožjem presentare le armi
    pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
    zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
    pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
    star. tovariš v orožju compagno d'armi
    artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
    atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
    napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
    lovsko orožje armi da caccia
    avtomatsko orožje armi automatiche
    lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
    hladno orožje armi bianche
    strelno orožje armi da fuoco
    avtomatsko orožje armi automatiche

    2. pren. arma, mezzo, argomento
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • oskrbéti (-ím) | oskrbováti (-újem) perf., imperf.

    1. provvedere, rifornire (di), fornire (a); approvvigionare; vettovagliare:
    oskrbeti z gorivom rifornire di carburante
    oskrbeti odjemalce z mlekom fornire il latte alla clientela
    oskrbeti vojsko z živežem provvedere di vettovaglie, vettovagliare l'esercito

    2. provvedere, procurare; equipaggiare, dotare, munire; erogare:
    oskrbovati z vodo, z elektriko erogare l'acqua, l'elettricità

    3. (doseči uresničitev česa) adoperarsi

    4. curarsi di, custodire, accudire a; med. assistere, medicare:
    oskrbeti rano medicare la ferita
    oskrbeti živino accudire alle bestie

    5. (upravljati) gestire, amministrare:
    oskrbovati zapuščino gestire l'eredità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    oskrbeti s potrebno dokumentacijo documentare
    oskrbeti s turističnimi objekti turisticizzare
    oskrbeti z doto dotare
  • oskrbovánje (-a) n

    1. rifornimento; approvvigionamento; erogazione:
    oskrbovanje z električnim tokom erogazione della corrente elettrica

    2. cura, assistenza; sussistenza

    3. custodia (del bestiame); governo, governatura

    4. amministrazione, gestione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. oskrbovanje s strelivom munizionamento
    navt. oskrbovanje z gorivom bunkeraggio
  • oslajèn (-êna -o) adj. dolce, zuccherato, dolcificato:
    oslajen z medom dolcificato con miele
  • osservanza f

    1. spoštovanje pravil, predpisov:
    di stretta osservanza strogo po predpisih, v skladu z normami

    2. (v pisemski korespondenci) spoštovanje:
    con profonda osservanza z globokim spoštovanjem
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostróga (-e) f

    1. sprone, sperone:
    zbosti z ostrogami spronare, dare un colpo di sprone

    2. zool. sprone (del gallo)

    3. bot. sperone, sprone

    4. bot. nareč. (robidnica) rovo (Rubus fruticosus); mora
  • otájati (-am)

    A) perf.

    1. disgelare, sciogliere

    2. pren. sciogliere la lingua (a), indurre (uno) a parlare; persuadere, convincere:
    otajati koga z obljubami, s prošnjami persuadere qcn. con promesse, preghiere

    B) otájati se (-am se) perf. refl.

    1. sciogliersi

    2. pren. lasciarsi persuadere, arrendersi

    3. pren. migliorare:
    odnosi med državama so se otajali i rapporti fra i due Paesi sono migliorati
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • otíp (-a) m tocco, tasto:
    tkanina z mehkim otipom tessuto morbido al tocco
  • ōtto

    A) agg.

    1. osem:
    dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
    in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto

    2. osem, osmica:
    abita al numero 8 stanuje na osmici
    prenda il numero otto stopite na osmico
    corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)

    B) m invar.

    1. osem; osmica:
    l'otto del mese osmega v mesecu
    l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
    oggi a otto danes teden
    ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico

    2.
    otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)

    3. šport osmerec
  • ovádba (-e) f denuncia; delazione:
    anonimna, pisna ovadba denuncia anonima, scritta
    kriva ovadba falsa denuncia
    dati, vložiti ovadbo presentare, esporre denuncia
    groziti z ovadbo minacciare la denuncia