Franja

Zadetki iskanja

  • oprijémati (-am) | oprijéti (oprímem)

    A) imperf., perf. stringere; abbracciare, aggrappare

    B) oprijémati se (-am se) | oprijéti se (oprímem se) imperf., perf. refl.

    1. aggrapparsi (a); afferrarsi; abbrancarsi; appendersi, appigliarsi:
    oprijeti se debla aggrapparsi al tronco
    oprijeti se neke iluzije afferrarsi a un'illusione
    oprijeti se kakršnekoli pretveze appigliarsi a qualunque pretesto

    2. aderire, avere una tenuta:
    obleka se oprijema telesa l'abito aderisce stretto al corpo
    kolesa se dobro oprijemajo ceste le ruote hanno una buona tenuta di strada

    3. darsi a, dedicarsi a:
    oprijeti se dela, učenja darsi al lavoro, allo studio
    pren. oprijeti se novih idej aderire a idee nuove, abbracciare le nuove idee
    pren. oprijemati se vsake bilke aggrapparsi a ogni fuscello, all'ultima speranza
  • opustíti (-ím) | opúščati (-am) perf., imperf.

    1. abbandonare; cessare; troncare; chiudere; sospendere, smettere; omettere; deporre:
    opustiti rudnik chiudere la miniera
    opustiti trgovino chiudere un negozio, cessare un'attività commerciale
    opustiti vsako iskanje sospendere le ricerche
    opustiti kajenje smettere di fumare
    opustiti zamisel deporre un'idea

    2. redko (izpustiti, izpuščati) omettere, tralasciare; mancare
  • ora1 f

    1. ura; čas:
    ora estiva, legale poletni čas

    2. ura:
    segnare le ore kazati uro
    ora lavorativa delovna ura
    le otto ore osem ur
    essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
    che ora è? koliko je ura?
    è l'una, sono le tre ura je ena, tri
    a tarda ora pozno
    di buon'ora zgodaj, zarana
    l'ultima ora zadnja ura
    fare le ore piccole pozno leči

    3. ekst. čas, trenutek:
    l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
    fare ora ubijati čas
    non veder l'ora nestrpno čakati
    all'ultima ora v zadnjem trenutku
    avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
    ore di punta prometne konice
    è ora di andarsene čas je za odhod
    da un'ora all'altra vsak trenutek
    anzi ora predčasno
    metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

    4. relig.
    ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
    dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)
  • orazione f

    1. relig. molitev:
    dire le orazioni moliti

    2. govor:
    orazione funebre nagrobni govor
    orazione sacra pridiga
  • orecchia f

    1. (orecchio) uho, uhelj:
    fare le orecchie alle pagine delati uhlje na knjižnih straneh
    tirare le orecchie a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    2. ročaj:
    le orecchie dell'anfora ročaji amfore

    3. glasba zvočnica, zvočna odprtina na instrumentu

    4. zool.
    orecchia di mare (aliotide) morsko uho (Haliotis tuberculata); ➞ orecchio
  • orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

    1. anat. uho:
    orecchio interno notranje uho
    orecchio medio srednje uho
    aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
    avere le orecchie lunghe pren. biti osel
    avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
    dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
    dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
    essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
    fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
    da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
    anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
    mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

    2. ekst. sluh:
    debole d'orecchio naglušen
    duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

    3. ekst. posluh:
    non avere orecchio biti brez posluha
    suonare a orecchio igrati po posluhu

    4. uho, uhelj:
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    5. bot.
    orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
    orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

    6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia
  • ôreh1 (-éha) m

    1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
    tolči, treti orehe schiacciare le noci
    klešče za orehe schiaccianoci
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    kokosov oreh noce di cocco
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
    ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
    biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

    2. obrt. (orehov les) noce
  • orientare

    A) v. tr. (pres. oriēnto)

    1. usmeriti, usmerjati:
    le finestre sono orientate a sud okna gledajo proti jugu

    2. pren. usmeriti; napotiti

    B) ➞ orientarsi v. rifl. (pres. mi oriēnto)

    1. orientirati se; pren. znajti se:
    una situazione intricata in cui è difficile orientarsi zapleten položaj, v katerem se je težko znajti

    2. pren. usmeriti se
  • orientírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. orientare, orizzontare

    2. avviare, indirizzare

    B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. orientarsi, orizzontarsi:
    orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
    orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle

    2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi

    3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
    orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione
  • orma f sled, stopinja (tudi pren.):
    fiutare le orme lovstvo iskati, vohati sled
    mettersi sulle orme di qcn. iti po sledi (nekoga)
  • oróžje (-a) n

    1. arma, armi; armamento:
    uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
    upreti se z orožjem sollevarsi in armi
    odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
    poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
    pozdraviti z orožjem presentare le armi
    pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
    zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
    pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
    star. tovariš v orožju compagno d'armi
    artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
    atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
    napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
    lovsko orožje armi da caccia
    avtomatsko orožje armi automatiche
    lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
    hladno orožje armi bianche
    strelno orožje armi da fuoco
    avtomatsko orožje armi automatiche

    2. pren. arma, mezzo, argomento
  • ortica f

    1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
    ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)

    2. pren.
    luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
    conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
    gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko

    3. tekstil koprivno vlakno
  • ós (-í) f

    1. teh. asse:
    fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
    prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
    os motorja asse del motore

    2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
    zemeljska os asse terrestre
    glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
    os cestišča asse stradale

    3. hist.
    os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
    sile osi le forze dell'asse
    polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
    bot. cvetna os cima dello stelo
    fiz. glavna os asse centrale
    min. kristalografska os asse cristallografico
    mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
    mat. simetrijska os asse di simmetria
    žel. vodilna os asse sterzante
  • osenčeváti (-újem) | osénčiti (-im) imperf., perf.

    1. offuscare, oscurare

    2. ombreggiare; fumeggiare:
    um. osenčiti obrise fumeggiare i contorni

    3. kozm.
    osenčevati veke ombreggiare le palpebre, dare l'ombretto alle palpebre
  • osméro numer. inv. otto:
    osmero oči otto occhi
    rel. osmero blagrov le otto beatitudini
  • ôsmi (-a -o) numer. ottavo; otto:
    imeti osmi dan celebrare le esequie, l'ottavo giorno (della morte)
    naložiti si osmi križ compiere gli ottant'anni
    hist. Bonifacij VIII. Bonifacio VIII
  • osmúkati (-am) | osmukávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. brucare; sfogliare, sfrondare:
    agr. osmukati trtne liste spampanare

    2. rib.
    osmukati drstnice spremere le uova (dal pesce in fregola)

    B) osmúkati se (-am se) | osmukávati se (-am se) perf., imperf. refl. fregarsi, strusciarsi
  • osnážiti (-im)

    A) perf. pulire, nettare:
    osnažiti čevlje lucidare, lustrare le scarpe

    B) osnážiti se (-im se) perf. refl. pulirsi
  • osónčiti (-im) perf.

    1. esporre al sole; redko assolare

    2. pren. illuminare, irradiare:
    topel smehljaj ji je osončil obraz un dolce sorriso le illuminò il volto
  • osredotóčati (-am) | osredotóčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. concentrare; accentrare:
    vojaške enote osredotočiti ob meji concentrare le truppe al confine
    osredotočiti oblast v svojih rokah accentrare il potere nelle proprie mani

    2.
    osredotočiti na puntare su, accentrare in

    B) osredotóčati se (-am se) | osredotóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. concentrarsi