oprijémati (-am) | oprijéti (oprímem)
A) imperf., perf. stringere; abbracciare, aggrappare
B) oprijémati se (-am se) | oprijéti se (oprímem se) imperf., perf. refl.
1. aggrapparsi (a); afferrarsi; abbrancarsi; appendersi, appigliarsi:
oprijeti se debla aggrapparsi al tronco
oprijeti se neke iluzije afferrarsi a un'illusione
oprijeti se kakršnekoli pretveze appigliarsi a qualunque pretesto
2. aderire, avere una tenuta:
obleka se oprijema telesa l'abito aderisce stretto al corpo
kolesa se dobro oprijemajo ceste le ruote hanno una buona tenuta di strada
3. darsi a, dedicarsi a:
oprijeti se dela, učenja darsi al lavoro, allo studio
pren. oprijeti se novih idej aderire a idee nuove, abbracciare le nuove idee
pren. oprijemati se vsake bilke aggrapparsi a ogni fuscello, all'ultima speranza
Zadetki iskanja
- opustíti (-ím) | opúščati (-am) perf., imperf.
1. abbandonare; cessare; troncare; chiudere; sospendere, smettere; omettere; deporre:
opustiti rudnik chiudere la miniera
opustiti trgovino chiudere un negozio, cessare un'attività commerciale
opustiti vsako iskanje sospendere le ricerche
opustiti kajenje smettere di fumare
opustiti zamisel deporre un'idea
2. redko (izpustiti, izpuščati) omettere, tralasciare; mancare - ora1 f
1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas
2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči
3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj
4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva) - orazione f
1. relig. molitev:
dire le orazioni moliti
2. govor:
orazione funebre nagrobni govor
orazione sacra pridiga - orecchia f
1. (orecchio) uho, uhelj:
fare le orecchie alle pagine delati uhlje na knjižnih straneh
tirare le orecchie a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
2. ročaj:
le orecchie dell'anfora ročaji amfore
3. glasba zvočnica, zvočna odprtina na instrumentu
4. zool.
orecchia di mare (aliotide) morsko uho (Haliotis tuberculata); ➞ orecchio - orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)
1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum
2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)
3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu
4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)
6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia - ôreh1 (-éha) m
1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere
2. obrt. (orehov les) noce - orientare
A) v. tr. (pres. oriēnto)
1. usmeriti, usmerjati:
le finestre sono orientate a sud okna gledajo proti jugu
2. pren. usmeriti; napotiti
B) ➞ orientarsi v. rifl. (pres. mi oriēnto)
1. orientirati se; pren. znajti se:
una situazione intricata in cui è difficile orientarsi zapleten položaj, v katerem se je težko znajti
2. pren. usmeriti se - orientírati (-am)
A) perf., imperf.
1. orientare, orizzontare
2. avviare, indirizzare
B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. orientarsi, orizzontarsi:
orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle
2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi
3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione - orma f sled, stopinja (tudi pren.):
fiutare le orme lovstvo iskati, vohati sled
mettersi sulle orme di qcn. iti po sledi (nekoga) - oróžje (-a) n
1. arma, armi; armamento:
uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
upreti se z orožjem sollevarsi in armi
odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
pozdraviti z orožjem presentare le armi
pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
star. tovariš v orožju compagno d'armi
artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
lovsko orožje armi da caccia
avtomatsko orožje armi automatiche
lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
hladno orožje armi bianche
strelno orožje armi da fuoco
avtomatsko orožje armi automatiche
2. pren. arma, mezzo, argomento - ortica f
1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)
2. pren.
luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko
3. tekstil koprivno vlakno - ós (-í) f
1. teh. asse:
fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
os motorja asse del motore
2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
zemeljska os asse terrestre
glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
os cestišča asse stradale
3. hist.
os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
sile osi le forze dell'asse
polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
bot. cvetna os cima dello stelo
fiz. glavna os asse centrale
min. kristalografska os asse cristallografico
mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
mat. simetrijska os asse di simmetria
žel. vodilna os asse sterzante - osenčeváti (-újem) | osénčiti (-im) imperf., perf.
1. offuscare, oscurare
2. ombreggiare; fumeggiare:
um. osenčiti obrise fumeggiare i contorni
3. kozm.
osenčevati veke ombreggiare le palpebre, dare l'ombretto alle palpebre - osméro numer. inv. otto:
osmero oči otto occhi
rel. osmero blagrov le otto beatitudini - ôsmi (-a -o) numer. ottavo; otto:
imeti osmi dan celebrare le esequie, l'ottavo giorno (della morte)
naložiti si osmi križ compiere gli ottant'anni
hist. Bonifacij VIII. Bonifacio VIII - osmúkati (-am) | osmukávati (-am)
A) perf., imperf.
1. brucare; sfogliare, sfrondare:
agr. osmukati trtne liste spampanare
2. rib.
osmukati drstnice spremere le uova (dal pesce in fregola)
B) osmúkati se (-am se) | osmukávati se (-am se) perf., imperf. refl. fregarsi, strusciarsi - osnážiti (-im)
A) perf. pulire, nettare:
osnažiti čevlje lucidare, lustrare le scarpe
B) osnážiti se (-im se) perf. refl. pulirsi - osónčiti (-im) perf.
1. esporre al sole; redko assolare
2. pren. illuminare, irradiare:
topel smehljaj ji je osončil obraz un dolce sorriso le illuminò il volto - osredotóčati (-am) | osredotóčiti (-im)
A) imperf., perf.
1. concentrare; accentrare:
vojaške enote osredotočiti ob meji concentrare le truppe al confine
osredotočiti oblast v svojih rokah accentrare il potere nelle proprie mani
2.
osredotočiti na puntare su, accentrare in
B) osredotóčati se (-am se) | osredotóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. concentrarsi