Franja

Zadetki iskanja

  • superficie f

    1. površina, površje:
    la superficie di un muro površina zidu
    la superficie del mare, della terra površina morja, zemeljska površina

    2. pren. površina, zunanjost, videz:
    andare oltre la superficie delle cose ne se ustavljati pri videzu stvari

    3. ekst. površinski, zunanji sloj:
    una sottile superficie di colore tenek sloj barve

    4. ekst. površina:
    superficie agraria, forestale kmetijska, gozdna površina
    superficie edificabile zazidljiva površina

    5. mat. ploščina; ploskev:
    calcolare la superficie di un triangolo izračunati ploščino trikotnika
  • superiore

    A) agg.

    1. višji; gornji:
    la parte superiore gornji, višji del
    il piano superiore gornje nadstropje
    il corso superiore di un fiume gornji tok reke

    2. hist. južni (rimska provinca):
    Gallia Superiore Južna Galija

    3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
    merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
    vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

    4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
    ingegno superiore izredni um
    essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

    5. višji, višje stopnje:
    per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
    istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
    scuole medie superiori šol. višje srednje šole
    ufficiali superiori voj. višji oficirji

    6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
    un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
    l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
    è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

    7.
    essere superiore a ne meniti se za:
    essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

    B) m

    1. predstojnik; nadrejeni:
    rispettare i superiori spoštovati nadrejene

    2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica
  • svéča (-e) f candela; cera, cero; moccolo; fiz. candela:
    prižgati svečo accendere una candela
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali ormai è al lumicino
    pren. imeti sveče pod nosom avere le candele al naso
    bot. papeževa sveča (velecvetni lučnik) tassobarabasso, verbasco (Verbascum thapsus)
    rel. velikonočna sveča cero pasquale
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • svêtel (-tla -o)

    A) adj.

    1. chiaro; biondo:
    svetel les legno chiaro
    svetli lasje capelli biondi
    svetlo pivo birra chiara

    2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
    svetla zvezda astro splendente, luminoso

    3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
    svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
    svetlo upanje fulgida speranza

    4. limpido, argentino:
    svetel zvok suono argentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
    edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
    njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
    stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
    grad. svetla odprtina luce
    psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

    B) svètli (-a -o) m, f, n
    priti na svetlo venire alla luce
    oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
    odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno
  • svetník (-a) | -íca (-e) m, f santo (-a):
    častiti svetnike in svetnice venerare i santi
    razglasiti za svetnika santificare, canonizzare
    pren. ne biti ravno svetnik non essere uno stinco di santo
    meteor. ledeni svetniki (ledeni možje) gelo di maggio
  • sviluppare

    A) v. tr. (pres. sviluppo)

    1. odviti, odvijati; odmotavati

    2. sprožiti; sprostiti, sproščati

    3. uhajati:
    il terreno sviluppa gas iz zemljišča uhaja plin

    4. foto razviti

    B) svilupparsi v. rifl. (pres. mi sviluppo)

    1. biol. razvijati se

    2. razviti se, dozoreti (otrok)

    3. razvijati se, napredovati, rasti:
    nell'ultimo decennio si è sviluppato il turismo v zadnjem desetletju se je razvil turizem

    4. pojaviti, pojavljati se; širiti, razširjati se; sprostiti, sproščati se:
    evitare che l'epidemia si sviluppi preprečiti, da se ne bi razširila epidemija
    dal terreno si sviluppano gas iz zemljišča se sproščajo plini
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • šála (-e) f

    1. scherzo, celia:
    nedolžna šala scherzo innocente
    neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
    narediti šalo fare, giocare uno scherzo
    prvoaprilska šala pesce d'aprile

    2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
    stresati šale raccontare barzellette
    dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

    3. (šaljenje) scherzo; ridere:
    pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

    4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
    narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
    kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. to ni šala non è una bagatella
    denimo šalo na stran scherzi a parte
    ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šénkan (-a -o) adj. pog. donato, regalato
    PREGOVORI:
    šenkanemu konju ne glej v zobe a caval donato non si guarda in bocca
  • šènt (šénta) m

    1. evf. (hudič) diavolo

    2. pren. (izraža odklonilni odnos do osebe ali stvari):
    bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil vedremo cosa inventa questo minchione
    doma ima vsega šenta a casa tiene la roba più disparata

    3. pren. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, začudenje, čustveno prizadetost, jezo)
    ni šenta, da bi tega ne naredil certo che lo farò
    šent, kako si suh! accipicchia quanto sei magro!
    da bi te šent il diavolo ti porti!
  • šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
    hoditi v šesti razred fare la VI classe
    potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6o grado
    šesti od zadaj sestultimo
    geogr. šesta celina il sesto continente
    alp. šesta stopnja sesto grado
    pren. šesti čut sesto senso
    danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
    šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
    naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
    lingv. šesti sklon il sesto caso
  • šíkati se (-am se) impers. pog. addirsi, convenire, confarsi:
    človek, kot se šika uomo perbene
    tako govorjenje se ne šika mlademu človeku un discorso simile non si addice al giovane
  • škárje (-rij) f pl.

    1. forbici; cesoie:
    konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
    kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
    krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
    ovčje škarje tosatrice
    teh. škarje za živo mejo tosasiepi
    škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
    pren. škarje cenzure le forbici della censura

    2. zool. chela

    3. ekon. forbice:
    škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
    imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
    šport. narediti škarje fare una sforbiciata
    avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro)
  • škóditi (-im) imperf.

    1. nuocere, danneggiare, recar danno:
    škoditi zdravju nuocere alla salute
    škoditi slovesu, ugledu recar danno alla reputazione, al prestigio

    2. impers. pren. far male, guastare:
    ne bi ti škodilo, če bi se malo učil non ti farebbe male se studiassi un po'
  • šopíriti (-im)

    A) imperf. fare la ruota (pavone, tacchino)

    B) šopíriti se (-im se) imperf. refl.

    1. arruffare (le penne); ringalluzzirsi, pavoneggiarsi (tudi ekst.); vantarsi, gloriarsi, darsi arie

    2. pren. spiccare, dominare

    3. fare il prepotente, il gradasso; spadroneggiare:
    tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen qui fai il prepotente, a casa te ne stai mogio mogio
  • špás (-a) m pog. scherzo; burla:
    za špas kaj narediti fare qcs. per scherzo
    to narediti je zame špas farlo per me è un'inezia
    to je pa drag špas questo però costa molto
    imeti s kom velik špas divertirsi con qcn.
    ne biti za špase essere serio, non gradire lo scherzo
  • špásati se (-am se) imperf. refl. pog. (šaliti se) scherzare:
    tu se ne kaže špasati se qui non si scherza; bando agli scherzi!
  • špináča (-e) f bot., vrtn. spinacio (Spinacia oleracea):
    otrok ne mara špinače al bambino non piacciono gli spinaci