pesto
A)  agg.
1.  stolčen; prebit:
 sentirsi le ossa peste biti ves prebit
2.  modrikast:
 occhi pesti modrikaste oči (od udarcev, utrujenosti)
 buio pesto trda tema
B)  m
1.  kaša; stolčena gmota
2.  kulin.
 pesto di aglio e prezzemolo omaka s česnom in peteršiljem (genoveška specialiteta)
 Zadetki iskanja
-  pêta (-e) f
 1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
 zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
 nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
 vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
 brusiti pete camminare, correre veloci
 pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
 lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
 odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
 obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
 biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
 gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
 imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
 biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
 biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
 anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille
 2.
 igelna peta gambo (dell'ago)
 peta pluga la suola dell'aratro
 peta kose sperone della falce
 PREGOVORI:
 kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
-  pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
 cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
 pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
 peta kolona quinta colonna
 danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
 šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
 avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
 pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
-  piano1
 A) agg.
 1. raven:
 terreno piano ravno zemljišče
 figura piana mat. lik
 2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
 in lingua piana v preprostem jeziku
 3. relig. tih:
 messa piana tiha maša
 4. šport
 corsa piana tek
 5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
 parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)
 6. lit.
 rima piana ženska rima
 B) avv.
 1. počasi, previdno:
 andarci piano biti skrajno previden
 posa piano trgov. pazi: lomljivo!
 2. potihoma
-  pianta f
 1. bot. rastlina
 2. podplat
 3. tloris; ekst. načrt, zemljevid (mesta)
 4. admin. delovni odnos; sistemizacija:
 essere in pianta stabile biti stalno zaposlen
 di sana pianta na novo, znova, od temeljev
-  piantone m
 1. agr. sadika
 2. straža (v vojski, pri policiji):
 star di piantone stražiti, biti na straži; nadzirati
 3. avto krmilna gred
-  piattola f nareč. ščurek, sramna uš; pren. nadležnež, tečnež:
 avere sangue di piattola nelle vene pren. slabš. biti usrane
-  picciolo
 A) agg. pren. knjižno skromen
 B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
 non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
 non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
 sino all'ultimo picciolo do zadnje pare
-  piēde m
 1. noga (človeška); taca
 collo del piede nart
 la pianta del piede podplat
 piede piatto med. ploska noga
 si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
 un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave
 2. ekst. pren.:
 andare a piedi iti peš
 ai piedi del monte pod hribom
 a piede libero na prostosti
 battere i piedi cepetati z nogami
 da capo a piedi od glave do peta
 fatto coi piedi narejen zanič, površno
 in piedi na nogah, pokonci
 levarsi dai piedi spraviti se spod nog
 mettere, prendere piede zakoreniniti se
 puntare i piedi upreti, upirati se
 tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih
 3. noga, spodnji del:
 i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
 piede del fusto spodnji del debla
 piede del fungo gobji kocen
 4. pren. stanje, pogoj, osnova:
 porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
 essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)
 5. čevelj (mera)
 6. lit. stopica
-  piēno
 A) agg.
 1. poln, napolnjen:
 pieno zeppo nabito poln
 2. sit:
 sentirsi pieno biti sit
 3. ekst. poln:
 essere pieno d'invidia biti ves zavisten
 essere pieno di sé biti vase zaverovan
 4. poln, popoln, najvišji:
 essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
 avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
 luna piena polna luna
 5. poln (osrednji):
 in pieno giorno sredi belega dneva
 fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi
 B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
 fare il pieno gled. razprodati predstavo
 fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
 nel pieno dell'estate sredi poletja
-  piētra f
 1. kamen:
 cava di pietra kamnolom
 la posa della prima pietra polaganje temeljnega kamna
 età della pietra kamena doba
 metterci su una pietra pren. kaj pozabiti
 2. ekst. pren.
 pietra focaia kresilnik
 pietra miliare miljnik
 pietra di paragone preizkusni kamen; zlatarska oslica
 pietra pomice plovec
 pietra preziosa dragulj
 pietra dello scandalo kamen spotike
 avere un cuore di pietra biti brezsrčen, brezdušen
 3. pog.
 pietra infernale lapis
 male della pietra med. sečni kamni
-  pigione f
 1. (locazione) dajanje v najem:
 dare a pigione dati v najem
 stare a pigione stanovati; pren. biti reden gost
 2. najemnina
-  pijàn (-ána -o) adj.
 1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
 pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio
 2. pren. ebbro;
 pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
 belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
 motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
 pijana veselica gozzoviglia, bagordo
 PREGOVORI:
 kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
-  piombo m
 1. kem. svinec (Pb):
 andare coi piedi di piombo pren. biti previden
 pesare come il piombo biti težek kot svinec
 2.
 piombo, filo a piombo grezilo, svinčnica:
 a piombo navpik
 3. svinec, svinčenka; lovstvo svinčena šibra
-  plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
 sprednja plat hiše la facciata della casa
 napad z vseh plati attacco concentrico
 pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
 po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
 svetla plat lato illuminato, lato positivo
 temna plat parte ombrosa, lato negativo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
 pren. bíti plat zvona suonare a martello
 pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
 slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
 dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato
-  plemenít (-a -o) adj.
 1. nobile; elevato; gentile; alto:
 plemenita duša animo nobile, gentile
 plemenita čustva alti sentimenti
 2. generoso, magnanimo, sublime, elevato
 3. snello, elegante; raffinato
 4. nobile, aristocratico; blasonato:
 plemeniti predniki quarti di nobiltà
 biti plemenite krvi essere di sangue, di stirpe nobile
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 vet. plemenita pasma razza pura
 metal. plemenite kovine metalli nobili
 les. plemeniti furnir impiallacciatura per rivestimenti
 plemeniti les legno nobile, pregiato
-  plémič (-a) | -mkinja (-e) m, f nobile, aristocratico (-a); nobiluomo, nobildonna:
 plemiči aristocrazia, nobiltà
 biti čistokrven plemič avere i quarti di nobiltà
-  pleníca (-e) f pannolino, fascia:
 pren. ni še dolgo, kar je plenice močil ieri era ancora un bambino
 pren. zlesti iz plenic maturare, diventare autonomo
 pren. biti še v plenicah essere ancora in fasce, agli esordi
-  pōco
 A) avv. (po')
 1. malo; slabo:
 ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
 sta poco bene ne počuti se prav dobro
 mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
 né molto né poco sploh ne
 non poco precej
 poco o nulla zelo malo
 a poco a poco počasi
 2.
 un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
 ho dormito un bel po' malo sem spal
 vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!
 B) agg.
 1. malo:
 spendere poco denaro porabiti malo denarja
 avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
 essere di poche parole biti redkobeseden
 comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti
 2. (v eliptičnih izrazih)
 a ogni poco zelo pogostoma
 ci corre poco pren. ni velike razlike
 a dir poco vsaj
 per poco skoraj:
 per poco non cadevo skoraj bi padel
 c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
 da poco nevažen, nepomemben, majhen
 ci vuol poco a lahko je...:
 ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti
 C) pron. malo (po številu, meri):
 pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri
 Č) m sing. (po')
 1. malo (majhna količina):
 il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
 ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti
 2.
 po' po' di precej:
 ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
 niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
 è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister
 D) m, f invar.
 un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
-  počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
 počasna vožnja corsa lenta
 počasen človek un uomo tardo, lento
 počasna smrt morte lenta
 biti počasnih nog camminare lentamente
 biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
 počasno delo lavoro che esige molto tempo
 avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
 farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
 pren. počasen hrust pachiderma
 počasni ples lento
 film., šport. počasni posnetek moviola
 tv počasni tek rallentamento
 iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia