Franja

Zadetki iskanja

  • pesto

    A) agg.

    1. stolčen; prebit:
    sentirsi le ossa peste biti ves prebit

    2. modrikast:
    occhi pesti modrikaste oči (od udarcev, utrujenosti)
    buio pesto trda tema

    B) m

    1. kaša; stolčena gmota

    2. kulin.
    pesto di aglio e prezzemolo omaka s česnom in peteršiljem (genoveška specialiteta)
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
    cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
    pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
    peta kolona quinta colonna
    danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
    šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
    avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
    pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
  • piano1

    A) agg.

    1. raven:
    terreno piano ravno zemljišče
    figura piana mat. lik

    2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
    in lingua piana v preprostem jeziku

    3. relig. tih:
    messa piana tiha maša

    4. šport
    corsa piana tek

    5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
    parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)

    6. lit.
    rima piana ženska rima

    B) avv.

    1. počasi, previdno:
    andarci piano biti skrajno previden
    posa piano trgov. pazi: lomljivo!

    2. potihoma
  • pianta f

    1. bot. rastlina

    2. podplat

    3. tloris; ekst. načrt, zemljevid (mesta)

    4. admin. delovni odnos; sistemizacija:
    essere in pianta stabile biti stalno zaposlen
    di sana pianta na novo, znova, od temeljev
  • piantone m

    1. agr. sadika

    2. straža (v vojski, pri policiji):
    star di piantone stražiti, biti na straži; nadzirati

    3. avto krmilna gred
  • piattola f nareč. ščurek, sramna uš; pren. nadležnež, tečnež:
    avere sangue di piattola nelle vene pren. slabš. biti usrane
  • picciolo

    A) agg. pren. knjižno skromen

    B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
    non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
    non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
    sino all'ultimo picciolo do zadnje pare
  • piēde m

    1. noga (človeška); taca
    collo del piede nart
    la pianta del piede podplat
    piede piatto med. ploska noga
    si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
    un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave

    2. ekst. pren.:
    andare a piedi iti peš
    ai piedi del monte pod hribom
    a piede libero na prostosti
    battere i piedi cepetati z nogami
    da capo a piedi od glave do peta
    fatto coi piedi narejen zanič, površno
    in piedi na nogah, pokonci
    levarsi dai piedi spraviti se spod nog
    mettere, prendere piede zakoreniniti se
    puntare i piedi upreti, upirati se
    tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih

    3. noga, spodnji del:
    i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
    piede del fusto spodnji del debla
    piede del fungo gobji kocen

    4. pren. stanje, pogoj, osnova:
    porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
    essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)

    5. čevelj (mera)

    6. lit. stopica
  • piēno

    A) agg.

    1. poln, napolnjen:
    pieno zeppo nabito poln

    2. sit:
    sentirsi pieno biti sit

    3. ekst. poln:
    essere pieno d'invidia biti ves zavisten
    essere pieno di sé biti vase zaverovan

    4. poln, popoln, najvišji:
    essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
    avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
    luna piena polna luna

    5. poln (osrednji):
    in pieno giorno sredi belega dneva
    fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi

    B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
    fare il pieno gled. razprodati predstavo
    fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
    nel pieno dell'estate sredi poletja
  • piētra f

    1. kamen:
    cava di pietra kamnolom
    la posa della prima pietra polaganje temeljnega kamna
    età della pietra kamena doba
    metterci su una pietra pren. kaj pozabiti

    2. ekst. pren.
    pietra focaia kresilnik
    pietra miliare miljnik
    pietra di paragone preizkusni kamen; zlatarska oslica
    pietra pomice plovec
    pietra preziosa dragulj
    pietra dello scandalo kamen spotike
    avere un cuore di pietra biti brezsrčen, brezdušen

    3. pog.
    pietra infernale lapis
    male della pietra med. sečni kamni
  • pigione f

    1. (locazione) dajanje v najem:
    dare a pigione dati v najem
    stare a pigione stanovati; pren. biti reden gost

    2. najemnina
  • pijàn (-ána -o) adj.

    1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
    pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

    2. pren. ebbro;
    pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
    belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
    motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
    pijana veselica gozzoviglia, bagordo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
  • piombo m

    1. kem. svinec (Pb):
    andare coi piedi di piombo pren. biti previden
    pesare come il piombo biti težek kot svinec

    2.
    piombo, filo a piombo grezilo, svinčnica:
    a piombo navpik

    3. svinec, svinčenka; lovstvo svinčena šibra
  • plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
    sprednja plat hiše la facciata della casa
    napad z vseh plati attacco concentrico
    pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
    po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
    svetla plat lato illuminato, lato positivo
    temna plat parte ombrosa, lato negativo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
    pren. bíti plat zvona suonare a martello
    pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
    slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
    dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato
  • plemenít (-a -o) adj.

    1. nobile; elevato; gentile; alto:
    plemenita duša animo nobile, gentile
    plemenita čustva alti sentimenti

    2. generoso, magnanimo, sublime, elevato

    3. snello, elegante; raffinato

    4. nobile, aristocratico; blasonato:
    plemeniti predniki quarti di nobiltà
    biti plemenite krvi essere di sangue, di stirpe nobile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vet. plemenita pasma razza pura
    metal. plemenite kovine metalli nobili
    les. plemeniti furnir impiallacciatura per rivestimenti
    plemeniti les legno nobile, pregiato
  • plémič (-a) | -mkinja (-e) m, f nobile, aristocratico (-a); nobiluomo, nobildonna:
    plemiči aristocrazia, nobiltà
    biti čistokrven plemič avere i quarti di nobiltà
  • pleníca (-e) f pannolino, fascia:
    pren. ni še dolgo, kar je plenice močil ieri era ancora un bambino
    pren. zlesti iz plenic maturare, diventare autonomo
    pren. biti še v plenicah essere ancora in fasce, agli esordi
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
    počasna vožnja corsa lenta
    počasen človek un uomo tardo, lento
    počasna smrt morte lenta
    biti počasnih nog camminare lentamente
    biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
    počasno delo lavoro che esige molto tempo
    avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
    farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
    pren. počasen hrust pachiderma
    počasni ples lento
    film., šport. počasni posnetek moviola
    tv počasni tek rallentamento
    iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia