Franja

Zadetki iskanja

  • determinante

    A) agg. odločilen:
    voti determinanti per un'elezione glasovi, ki so odločilni za izvolitev

    B) m, f

    1. odločilni element, faktor

    2. mat. determinanta; določilno število
  • devêti (-a -o) numer. nono; nove:
    deveti januar nove gennaio
    ob deveti uri alle nove
    gre v deveto leto sta per compiere nove anni
    deveti del celote la nona parte del tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
    deveta dežela il paese di Bengodi
    pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
    deveta lepota la fossetta del mento
    pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • devíza (-e) f knjiž. (geslo) parola d'ordine; motto, slogan:
    naša deviza je: zmagati za vsako ceno la nostra parola d'ordine è: vincere ad ogni costo
  • dèž (-ja) m

    1. pioggia:
    dež curkoma lije piove a dirotto
    dež pada, rosi piove, pioviggina
    dež je ponehal ha smesso di piovere
    pog. dež gre piove
    dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
    stati na dežju stare sotto la pioggia
    pren. govoriti ko dež parlare fitto
    pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
    pripravljati se na dež stare per piovere
    pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
    droben dež pioggerellina
    gost dež pioggia fitta

    2. pren.
    dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

    3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
    meteorski dež pioggia di stelle cadenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
    kem. kisli dež pioggia acida
    agr. umetni dež pioggia artificiale
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere
  • dežník (-a) m

    1. ombrello; parapioggia, paracqua; nareč. ombrella:
    moški, ženski dežnik ombrello da uomo, da donna
    svileni dežnik ombrello di seta
    zložljiv dežnik ombrello pieghevole
    stojalo za dežnike portaombrelli

    2. pren. voj.
    atomski dežnik ombrello atomico, nucleare

    3. bot.
    orjaški dežnik mazza da tamburo, bubbola maggiore, fungo parasole (Lepiota procera)
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dichiarare

    A) v. tr. (pres. dichiaro)

    1. izjaviti, izjavljati; razjasniti; igre licitirati (pri bridgeu):
    dichiarare il proprio amore a qcn. izjaviti komu ljubezen

    2. svečano izjaviti, izjavljati; objaviti, objavljati:
    io sottoscritto dichiaro che podpisani izjavljam, da
    dichiarare guerra (a) napovedati vojno; pren. nasprotovati
    dichiarare il proprio reddito prijaviti dohodek
    dichiarare lo sciopero generale razglasiti splošno stavko
    dichiarare qcn. in arresto aretirati koga

    3. razglasiti, razglašati; imenovati:
    dichiarare qcn. innocente pravo oprostiti koga
    l'atto è stato dichiarato nullo akt, odločba je bila razveljavljena
    dichiarare qcn. erede koga imenovati za dediča
    dichiarare qcn. vincitore razglasiti koga za zmagovalca
    vi dichiaro marito e moglie razglašam vaju za moža in ženo

    B) ➞ dichiararsi v. rifl. (pres. mi dichiaro)

    1. kazati se, imeti se (za):
    puoi dichiararti fortunato lahko se imaš za srečnega
    si è dichiarato favorevole all'iniziativa strinjal se je s pobudo, pokazal se je naklonjenega pobudi

    2. izjaviti, izjavljati ljubezen
  • difēndere*

    A) v. tr. (pres. difēndo)

    1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
    difendere i propri interessi braniti svoje koristi
    difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

    2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
    difendere una causa biti branilec v sporu

    3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
    difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

    B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

    1. braniti se; varovati se:
    difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

    2. pravo braniti se:
    difendersi in giudizio braniti se na razpravi

    3. opravičiti, opravičevati se

    4. pog. znajti se; odnesti jo:
    in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre
  • differēnza f

    1. razlika, različnost:
    una bella differenza precejšnja razlika
    fare differenza razlikovati, drugače ravnati, gledati na kaj
    non fa differenza isto je
    a differenza di za razliko od, drugače od

    2. mat. razlika, razloček, diferenca
  • dilētto3 m užitek, veselje; zabava:
    provare diletto nella musica uživati v glasbi
    fare qcs. per diletto delati kaj za zabavo
  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • dirigere*

    A) v. tr. (pres. dirigo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    dirigere lo sguardo uperiti pogled
    dirigere i passi, il cammino verso kreniti, napotiti se proti

    2. nasloviti, naslavljati:
    dirigere una persona all'ufficio informazioni koga napotiti v urad za informacije

    3. voditi; upravljati; usmeriti, usmerjati; dirigirati:
    dirigere una ditta voditi, upravljati podjetje
    dirigere il traffico usmerjati promet
    dirigere un complesso musicale dirigirati ansamblu

    B) ➞ dirigersi v. rifl. (pres. mi dirigo) usmeriti, usmerjati se; napotiti se
  • dírka (-e) f

    1. šport. corsa:
    avtomobilska, kolesarska dirka corsa automobilistica, ciclistica
    kasaška, konjska dirka corsa al trotto, al galoppo
    dirka na kronometer corsa a cronometro
    cestna dirka corsa su strada

    2. pren. (prizadevanje za kaj) corsa:
    dirka za denar corsa al denaro
    dirka v oboroževanju corsa agli armamenti
  • dirkalíšče (-a) n pista, campo di corse:
    krožno dirkališče velodromo
    konjsko dirkališče ippodromo
    dirkališče za avtomobile autodromo
  • disadatto agg.

    1. neprimeren; ekst. nezadosten, neudoben:
    appartamento disadatto a una famiglia numerosa stanovanje, neprimerno za številno družino

    2. nesposoben, nepripraven
  • disaffezione f knjižno nenaklonjenost; odtujenost, odtujitev; nezanimanje:
    disaffezione dalla famiglia odtujenost družini
    disaffezione al lavoro nezanimanje za delo
    provare, sentire disaffezione a, per qcn. biti komu nenaklonjen
  • disinteressare

    A) v. tr. (pres. disinterēsso) odvrniti, odvračati:
    disinteressare i giovani alla politica odvrniti mladino od politike

    B) ➞ disinteressarsi v. rifl. (pres. mi disinterēsso) ne zanimati se; ne brigati se:
    disinteressarsi di politica ne zanimati se za politiko
  • dispanzêr (-ja) m med. dispensario:
    protituberkulozni dispanzer dispensario antitubercolare
    dispanzer za duševno higieno dispensario neuro-psichiatrico
  • disperato

    A) agg.

    1. obupan

    2. obupen, brezupen:
    sforzo disperato obupen napor
    alla disperata besno, silovito, za silo

    B) m (f -ta)

    1. obupanec, obupanka

    2. pog. stradač, bednež

    3. obsedenec:
    lavora come un disperato dela kot obseden