splášiti (-im)
A)  perf.
1.  spaventare, spaurire:
 lov. splašiti iz brloga stanare, snidare (tudi ekst. )
2.  intimorire, intimidire
B)  splášiti se (-im se) perf. refl.
1.  spaventarsi; imbizzarrirsi, inalberarsi (del cavallo)
2.  intimorirsi, turbarsi
 Zadetki iskanja
-  spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.
 1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
 otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
 več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente
 2. parlare, dire:
 z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
 spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
 treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre
 3. ekst. parlare, discutere, trattare:
 na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici
 4. pren. parlare; trapelare:
 iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
 molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
 spregovorile so puške cominciò la lotta armata
-  sréčati (-am) | srečávati (-am)
 A) perf., imperf.
 1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
 srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa
 2. incontrare, trovare:
 te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
 pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
 končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto
 B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.
 1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
 državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
 srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi
 2. imparare a conoscere:
 srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco
 3. ekst. affrontare, fronteggiare:
 srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
 pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
 pogleda sta se srečala si guardarono
 sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche
-  staréti (-ím) imperf.
 1. invecchiare:
 hitro, počasi stareti invecchiare rapidamente, lentamente
 2. (zastarevati) invecchiare; cadere in disuso; decadere, scadere:
 z današnjim bliskovitim napredkom tudi tehnično znanje naglo stari col fulmineo progresso oggidì invecchiano rapidamente anche le conoscenze tecniche
-  stróka (-e) f
 1. diciplina; professione, mestiere:
 humanistične stroke discipline umanistiche
 čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
 po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
 biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere
 2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
 svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
 pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
 pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che
-  su
 A) prep.
 1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
 è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
 comandare su tutti poveljevati vsem
 contare sulle dita prešteti na prste
 contare su qcn. računati na koga
 essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
 essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
 pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
 stare sulle spine pren. biti na trnih
 2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
 la marcia su Roma pohod na Rim
 le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
 andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti
 3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
 opera su Cesare delo o Cezarju
 discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
 piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj
 4. (za označevanje časa)
 sul calar del sole proti večeru
 sul far del mattino proti jutru
 sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
 essere, stare sul punto di biti na tem, da
 starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca
 5. (za označevanje približne starosti)
 un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let
 6. (za označevanje približne cene)
 la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov
 7. (za označevanje približne teže in višine)
 pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
 è alto sui due metri visok je približno dva metra
 8. (za označevanje načina)
 scarpe su misura čevlji po meri
 credere sulla parola verjeti na besedo
 lavorare su ordinazioni delati po naročilu
 parlare sul serio govoriti resno
 stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim
 9. (za označevanje snovi)
 dipinto su tela slika na platnu
 incisione su rame bakrorez
 10.
 su per po:
 arrampicarsi su per il muro plezati po zidu
 B) avv.
 1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
 la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
 vieni su pridi gor
 un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
 un su e giù vrvež
 andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
 non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
 andare su pren. rasti (cene)
 tirare su i figli vzrediti otroke
 tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
 venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
 venire su bene lepo rasti, uspevati
 un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik
 2.
 su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
 salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
 trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov
 3. pleon.
 alzarsi, levarsi su vstati
 mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
 mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
 mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
 mettere su famiglia pren. poročiti se
 mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
 mettere su superbia pren. prevzeti se
 saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti
 4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
 lì su, là su tam gori, tja gor
 qui su tu doli, sem dol
 poco su, poco giù približno
 5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
 su coraggio! le korajžno!
 su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!
 6.
 in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
 guarda in su poglej gor!
 metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
 da Roma in su od Rima proti severu
 si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej
 7.
 da su, di su od zgoraj
 di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
-  sventura f zla sreča, nesreča:
 compagni di sventura sotrpini, tovariši v nesreči (tudi šalj.);
 per colmo di sventura da bo nesreča še večja
-  štéti (štéjem)
 A) imperf.
 1. contare; calcolare:
 šteti do deset contare fino a dieci
 šteti na prste contare sulle dita
 šteti denar contare i soldi
 2. essere di, fare, avere:
 njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
 mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti
 3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
 pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto
 4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
 kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
 k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
 šteti za considerare, ritenere
 tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
 abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
 predpis več ne šteje la norma non è più valida
 šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
 pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
 šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
 šteti dvajset let avere vent'anni
 šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
 šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
 drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
 pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo
 B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio
 C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
 šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
 šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
 v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
 šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
-  takó
 A) adv.
 1. così; tanto:
 poglej, tako se obrni guarda, voltati così
 delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
 bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
 ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
 tako mlada je in lepa è così giovane e bella
 2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
 našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
 kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
 3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
 ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
 ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
 4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
 že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
 5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
 bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
 tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
 6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
 ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
 7. tako imenovan cosiddetto:
 ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
 8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
 prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
 9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
 porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
 10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
 to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
 kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
 11. (izraža ustreznost povedanega) così:
 pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
 če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
 (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
 12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
 jokala je kar tako piangeva così
 knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
 13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
 14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
 te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
 njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
 mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
 srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
 15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
 Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
 16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
 torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
 tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
 B) takó konj.
 1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
 s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
 tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
 2. tako kot, tako kakor (così) come:
 držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
 jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
 3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
 delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
 4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
 ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
 5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
 če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
 iron. tako ne bo šlo così non va
 ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
 tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
 to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
 ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
 če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
 denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
 to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
 pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
 zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
 pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
 pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
 pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
 PREGOVORI:
 kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
 kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
 kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
-  tèmveč konj. (v adverzativnem priredju)
 1. ma, bensì, anzi:
 novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila la notizia non la calmò, anzi la turbò ancora di più
 2. ne samo ... temveč tudi, ne le ... temveč tudi non solo... ma anche:
 sodelovanje s sosedi ni samo koristno, temveč tudi nujno la collaborazioe coi vicini non solo è utile ma anche necessaria
-  terapia f
 1. med. terapija
 2. ekst. zdravljenje, terapija:
 terapia convulsivante psihiatr. elektrošok
 terapia fisica fizioterapija
 terapia intensiva intenzivno zdravljenje
 terapia occupazionale zaposlitvena terapija
 terapia profilattica preventivno zdravljenje, profilaksa
 terapia a raggi X zdravljenje z rentgenskimi žarki, radioterapija
 terapia d'urto šok terapija (tudi ekst.)
 3. pog. psihoterapija
-  tērra
 A) f
 1.
 Terra Zemlja:
 la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje
 2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
 i beni della terra zemeljske dobrine
 abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
 ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
 non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)
 3. zemlja, tla; kopno:
 forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
 terra ferma kopno
 vento di terra kopni veter
 cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
 mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
 prendere terra aero pristati
 rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)
 4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
 terre artiche arktika, arktično območje
 terra bruciata požgana zemlja
 terra natale domovina, rojstni kraj
 terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
 terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
 Terra Santa relig. Sveta dežela
 5. tla; ekst. pod:
 a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
 avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
 buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
 cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
 correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
 dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
 essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
 essere terra terra pren. biti pritlehen
 stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist
 6. elektr. zemlja:
 presa di terra ozemljilo
 mettere a terra ozemljiti
 7. zemlja; prst:
 terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
 terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
 terra battuta steptana zemlja
 terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
 terra nera črna zemlja
 terra di riporto gradb. nasipna zemlja
 terra vergine ledina
 movimenti di terra gradb. zemeljska dela
 8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
 terre pl. posestvo:
 i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
 avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo
 9. knjižno mesto, trg, kraj:
 terre marittime obalna mesta
 10. metal., kem.
 terra da fonderia livarski pesek
 terre rare redke zemlje
 terra refrattaria žarovzdržna ilovica
 terra di Siena sienit, globočnina
 11. glina:
 terra creta glina
 terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
 terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka
 B) agg. invar.
 1. prizemen; pritličen:
 piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje
 2. svetlorjav (barva)
-  težkó adv.
 1. con difficoltà:
 kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
 težko se odločiti decidersi con difficoltà
 težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
 bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà
 2. difficilmente, difficile da:
 težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
 težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti
 3. (v povedni rabi) difficile, duro:
 težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
 po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura
 4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
 biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
 težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
 težko mi je za brati i fratelli mi mancano
 5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
 težko bolan gravemente ammalato
 težko udariti colpire forte
 težko določljiv imprecisato
 težko dostopen impervio
 pren. težko garati fare il bufalo
 težko izgovorljiv impronunciabile
 težko razumljiv astruso, buio
 težko rešljiv problematico
-  tuo
 A) agg.
 1. tvoj
 2. tvoj, svoj:
 adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat
 B) pron. (v absolutni rabi):
 eccoti il tuo na, tu imaš svoje
 i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
 l'ultima tua tvoje zadnje pismo
 accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
 ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
 è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
 stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani
-  udiēnza f
 1. poslušanje:
 dare, prestare udienza a poslušati koga, prisluhniti komu (tudi šalj.);
 trovare udienza presso qcn. najti poslušalca v kom
 presso di lui ho trovato sempre udienza zmeraj mi je prisluhnil
 2. avdienca, sprejem:
 udienza privata, pubblica zasebna, javna avdienca
 chiedere un'udienza prositi za avdienco
 ottenere un'udienza da biti sprejet pri kom
 3. pravo sodna obravnava:
 udienza civile, penale civilna, kazenska obravnava
 udienza a porte chiuse obravnava za zaprtimi vrati
 udienza pubblica javna obravnava
 4. gledalci, publika, občinstvo:
 udienza televisiva televizijski gledalci
-  uglašênost (-i) f accordatura; assonanza, intonazione:
 elektr. uglašenost na valovno dolžino sintonia (tudi ekst. )
-  valere*
 A) v. intr. (pres. valgo)
 1. veljati, biti vreden:
 far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
 2. biti sposoben, vešč:
 farsi valere uveljaviti se
 3. veljati, šteti
 4. biti v veljavi; držati:
 sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
 5. ekst. biti res; biti prav
 6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
 credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
 7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
 che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
 tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
 B) v. intr., v. tr.
 1. veljati, biti vreden:
 la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
 non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
 valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
 2. biti enak:
 una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
 valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
 PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
 Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
 3. biti enak, pomeniti:
 vale a dire to je, se pravi
 4. prinesti, prinašati:
 un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
 C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
 il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
 Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
 valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
 PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
 di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
-  včásih adv.
 1. talvolta, talora:
 ob večerih so plesali, včasih so se tudi stepli la sera si ballava e talvolta si finiva anche con una bella zuffa
 2. una volta, un tempo:
 včasih je tu stala hiša una volta qui c'era una casa
 včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako ... una volta era bello, ora non più...
-  vēcchio
 A) agg. (m pl. -chi)
 1. star:
 essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem
 2. starejši:
 Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši
 3. star, uležan:
 luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
 vino vecchio staro vino
 4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
 le vecchie mura staro obzidje
 il vecchio testamento stara zaveza
 vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
 un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova
 5. star (zastaran, ukoreninjen):
 una vecchia abitudine stara navada
 il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
 una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
 la vecchia guardia stara garda
 6. pren. zastarel
 7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
 abito vecchio stara, ponošena obleka
 roba vecchia starina
 8. pren. previden; vešč:
 vecchia volpe pren. star lisjak
 essere vecchio del mestiere biti vešč v čem
 B) m (f -ia)
 1. starec, starejša oseba:
 ospizio dei vecchi dom za starejše občane
 i miei vecchi pog. moji starši
 2.
 vecchi pl. predniki
 3. staro, zastarelo
-  védeti (vém) imperf.
 1. conoscere, sapere:
 vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
 ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
 2. (z nedoločnikom) sapere:
 ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
 3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
 ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
 4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
 odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
 knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
 imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
 iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
 5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
 mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
 6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
 tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
 veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
 nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
 bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
 pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
 pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
 imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
 dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
 ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
 kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
 napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
 vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
 čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
 ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
 pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
 ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
 pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
 pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
 obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
 ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
 pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
 stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
 drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
 PREGOVORI:
 več glav več ve uno solo non può saper tutto