Franja

Zadetki iskanja

  • privacy tujka angl. f invar. zasebnost, zasebno življenje:
    difendere la propria privacy varovati svoje zasebno življenje
  • professare

    A) v. tr. (pres. profēsso)

    1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
    professare la propria opinione povedati svoje mnenje

    2. delovati, opravljati poklic:
    l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več

    B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
    professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga
  • ptíca (-e) f

    1. uccello:
    jata ptic uno stormo di uccelli
    živeti kakor ptica pod nebom vivere libero, senza pensieri
    divja, domača ptica uccello selvatico, domestico
    stalna ptica, ptica selivka uccello stanziale, migratorio
    vodna, kopenska, močvirska ptica uccello acquatico, terragnolo, di palude, palustre
    ptica ujeda (roparica) uccello di rapina, rapace
    ptica pevka uccello canterino
    mrtvaška ptica uccello del malaugurio (tudi pren.), civetta
    nočna, dnevna ptica uccello notturno, diurno
    obročkanje ptic anellamento
    varovanje ptic protezione degli uccelli
    pren. jeklena ptica uccello d'acciaio, aereo

    2. pren. (prebrisana ženska) furbacchiona, volpona
    PREGOVORI:
    kakršna ptica, takšna pesem ogni uccello fa il suo verso
    vsaka ptica ljubi svoje gnezdo a ogni uccello suo nido è bello
  • púnkt (-a) m žarg. punto, posto, luogo; base:
    mladi imajo svoje punkte i giovani hanno i loro posti di ritrovo
    gostilna je na dobrem punktu la trattoria si trova in un punto adatto
  • puntare1

    A) v. tr. (pres. punto)

    1. upreti, upirati; postaviti, postavljati:
    puntare i piedi a terra upreti se z nogami; pren. trmasto vztrajati

    2. nameriti, naperiti

    3. igre staviti:
    puntare sul nero, sul rosso staviti na črno, na rdeče
    puntare tutto su qcs. pren. staviti vse na eno karto

    B) v. intr.

    1. kreniti:
    puntare al successo pren. stremeti k uspehu

    2. pren. računati:
    puntare solo sulle proprie forze računati zgolj na svoje sile

    3. tiščati (k), obremenjevati
  • qualche agg.

    1. kak, kakšen, nekaj:
    ho ancora qualche soldo da parte prihranjenega imam še nekaj denarja
    qualche volta, qualche giorno prej ali slej
    in qualche parte, da qualche parte nekje
    in qualche modo nekako

    2. neki, določen:
    ho qualche ragione per dubitare di lui imam svoje razloge, da dvomim o njem

    3. kak, nekakšen, primeren (z nedoločnim členom):
    devo trovare una qualche scusa najti moram kakšen izgovor
  • questo

    A) agg.

    1. ta:
    l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
    questa mattina, questa sera davi, drevi
    quest'oggi še danes
    questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
    questo mese ta mesec, v tem mesecu
    le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
    in questo mentre, in questo frattempo medtem
    allora prendi queste! potem pa na, na, na!

    2. ta, tak, takšen:
    non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

    B) pron.

    1. ta:
    prendo questo qui vzel bom tole
    in questo, in questa medtem
    questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
    ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

    2. to:
    a questo siamo arrivati! tako torej!
    con tutto questo kljub temu
    e con questo? no in? kaj pa potem?
    e con questo ho finito no, in s tem sem končal
  • ragione f

    1. um, razum, pamet:
    l'età della ragione zrelost
    perdere il lume della ragione znoreti

    2. utemeljevanje, dokaz; argument:
    allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
    non sentire ragione ne si dati dopovedati
    a maggior ragione tem bolj
    a ragione veduta po temeljiti presoji

    3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
    palazzo della Ragione sodna palača
    non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
    a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
    di pubblica ragione splošno znan
    aver ragione di qcn. koga premagati

    4. prav:
    la ragione sta dalla sua parte on ima prav
    aver ragione imeti prav
    aver ragione da vendere imeti še kako prav
    dare ragione a qcn. dati komu prav
    a ragione prav, upravičeno
    di santa ragione pog. obilo, pošteno

    5. ekst. vzrok, razlog:
    per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
    ragione per cui in zato
    farsi una ragione vdati se (v usodo)

    6. račun; pojasnilo:
    domandare ragione zahtevati pojasnilo
    rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

    7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
    in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
    in ragione inversa v obratnem sorazmerju

    8.
    ragione sociale ekon. ime podjetja
    ragione di Stato višji državni interesi
  • ráma (-e) f

    1. anat. spalla; omero:
    dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
    potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
    ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
    na ramah a spalla
    na ramo, čez ramo a tracolla
    skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
    pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
    vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
    pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
    prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
    biti z ramo ob rami essere pari, uguali
    bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

    2. alp., obl. spalla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. stopniščna rama rampa di scale
    voj. na ramo! spall'arm!
  • rána (-e) f

    1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
    rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
    globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
    rana na pljučih caverna polmonare
    rana v želodcu ulcera
    prisadna rana ferita cancrenosa
    smrtna rana ferita mortale, letale
    celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
    pren. obliž za rane cerotto
    pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
    pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
    strelna rana ferita d'arma da fuoco
    sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
    vbodna rana ferita da punta
    ugrizna rana morso, morsicatura
    rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate

    2. pren. ferita; ekst. piaga:
    nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
    rakava rana korupcije la piaga della corruzione
  • razgrínjati (-am) | razgrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stendere; dispiegare:
    razgrniti prt stendere la tovaglia
    razgrniti krila dispiegare le ali al volo

    2. spargere; sciorinare

    3. (razkrivati, razkriti) scoprire, svelare, esporre, presentare:
    esejist razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike il saggista mette a fuoco il proprio tempo e gli autori contemporanei

    B) razgrínjati se (-am se) | razgrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. stendersi, estendersi:
    po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi sul versante solatio del monte si stendono vigneti

    2. spuntare, emergere, aprirsi:
    za ovinkom se je pod nami razgrnila lepa dolina superata la curva, si aprì in basso una valle amena
  • razlágati (-am) | razložíti (-ím) imperf., perf.

    1. sistemare, disporre:
    razlagati knjige po policah disporre i libri sugli scaffali

    2. (tovor) scaricare

    3. spiegare; esporre, presentare:
    razlagati učno snov spiegare la materia (di studio)
    razlagati komu svoje načrte esporre a qcn. i propri progetti

    4. interpretare; commentare
  • razodéti (-dénem) | razodévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scoprire, svelare

    2. rivelare, palesare, render noto, dichiarare:
    razodeti skrivnost svelare un segreto
    razodeti komu ljubezen fare una dichiarazione amorosa; dichiarare il proprio amore a qcn.
    pren. razodeti komu svoje srce aprirsi, confidarsi con qcn.

    3. pren. tradire:
    njen pogled je razodeval ganjenost il suo sguardo tradiva la commozione

    B) razodéti se (-dénem se) | razodévati se (-am se) perf., imperf. refl. svelarsi, rivelarsi, mostrarsi, manifestarsi; trasparire:
    v njegovih delih so se do popolnosti razodeli ideali visoke renesanse nelle sue opere si mostrarono alla perfezione gli ideali dell'alto Rinascimento
    rel. božja ljubezen se je razodela v učlovečenem sinu Jezusu K. l'amore divino si manifestò nel figlio Gesù fatto uomo
  • razsúti (-sújem)

    A) perf.

    1. spargere; sparpagliare:
    razsuti pesek spargere la sabbia

    2. pren. diffondere; spandere, irradiare:
    sonce je razsulo svoje žarke il sole diffuse i suoi raggi

    3. pog. (razbiti, uničiti) spaccare, demolire, distruggere; (pretepsti) bastonare, picchiare (di santa ragione) sconfiggere, battere (l'avversario)

    B) razsúti se (-sújem se) perf. refl.

    1. sfasciarsi, rompersi, adare in rovina, crollare (tudi pren.)

    2. spargersi (dappertutto, qua e là), sparpagliarsi:
    denarnica je padla na tla, denar se je razsul il portamonete cadde per terra e le monete si sparsero qua e là
  • raztézati (-am)

    A) imperf.

    1. distendere, stendere, tendere; dilatare:
    toplota razteza telesa il calore dilata i corpi
    raztezati elastiko tendere l'elastico
    hrast razteza na široko svoje veje la quercia stende tuttintorno i suoi rami

    2. allungare, dilungare; allargare:
    raztezati pripovedovanje dilungare il racconto

    B) raztezati se (-am se) imperf. refl.

    1. allargarsi; dilatarsi:
    to blago se rado razteza questa stoffa si dilata volentieri

    2. pren. (segati, trajati) andare (fino a), durare:
    razdobje, ki se razteza do 1. svetovne vojne un periodo che va fino alla I guerra mondiale

    3. stendersi; arrivare; essere:
    po pobočju se razteza gosto borovje sul pendio si stende una folta pineta
    vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi lungo il cortile sono le stalle
  • raztrésati (-am) | raztrésti (-trésem)

    A) imperf., perf.

    1. spargere; disperdere; spandere:
    pren. raztresati svoje moči disperdere le proprie forze

    2. distrarre, svagare

    B) raztrésti se (-trésem se) perf. refl. distrarsi, svagarsi
  • realizírati (-am) perf., imperf. realizzare, attuare, concretare, condurre a termine:
    realizirati sanje, želje realizzare i sogni, i desideri
    realizirati akcijo condurre a termine una campagna
    film. realizirati nekaj filmov girare alcuni film
    realizirati normo raggiungere, realizzare la norma
    realizirati svoje pravice far valere, mettere in atto i propri diritti
    šport. realizirati prosti met realizzare il tiro libero
  • reclamare

    A) v. intr. (pres. reclamo) pritožiti, pritoževati se, reklamirati

    B) v. tr.

    1. (odločno) zahtevati:
    reclamare i propri diritti zahtevati svoje pravice

    2. pren. zahtevati, klicati (po), potrebovati:
    la macchina reclama una revisione avto potrebuje generalno popravilo
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata