Franja

Zadetki iskanja

  • bravura f sposobnost, zmožnost, bravura:
    dimostrare la propria bravura in un lavoro dokazati sposobnost pri kakem delu
    pezzo di bravura bravurozna skladba
  • breccia1 f (pl. -ce) predor, luknja; preboj:
    battere in breccia pren. sistematično spodbijati nasprotnikove trditve; premagati nasprotnika tik pred ciljem
    rimanere sulla breccia pren. vztrajati (na bojišču, na položajih)
    morire, cadere sulla breccia pren. umreti pri opravljanju svojega dela
    fare breccia nell'animo, nel cuore di qcn. pren. prepričati koga, narediti na koga dober vtis
  • bremeníti (-ím) imperf.

    1. (obteževati, obremenjevati) gravare, addebitare:
    podjetje bremeni plačevanje anuitet l'impresa è gravata dal pagamento delle annualità

    2. (obtoževati, dolžiti) accusare, incolpare; imputare:
    priča ga bremeni pomoči pri tatvini il teste lo accusa di complicità nel furto
  • bussare

    A) v. intr. (pres. busso) trkati, udariti:
    bussare alla porta di qcn. pren. potrkati pri kom na vrata; prositi koga za pomoč

    B) v. tr.

    1. tepsti, premlatiti:
    lo hanno bussato di santa ragione pošteno so ga premlatili

    2. igre klicati barvo:
    bussare a bastoni klicati pika

    C) ➞ bussarsi v. rifl. (pres. ci bussiamo) tepsti se
  • caffè

    A) m

    1. bot. kavovec (Coffea arabica)

    2. kava:
    caffè macinato mleta kava
    fare, preparare il caffè skuhati kavo
    caffè nero črna kava
    caffè turco, alla turca turška kava
    caffè espresso ekspres kava
    caffè lungo, alto dolga kava
    caffè ristretto, basso kratka kava
    caffè macchiato kava s kancem mleka
    caffè corretto kava z žganjem
    al caffè pri kavi, po obedu
    caffè d'orzo ječmenova kava
    caffè di cicoria cikorija

    3. kavarna, bar, točilnica:
    andare al caffè iti v kavarno
    chiacchiere da caffè kavarniške čenče
    caffè concerto kavarna z glasbo in plesom, kabaret

    B) agg. kavne barve:
    un paio di scarpe color caffè par čevljev kavne barve
  • caminetto m

    1. pomanjš. od ➞ camino kaminček

    2. kamin:
    sedere accanto al caminetto sedeti pri kaminu

    3. alpin. kaminček
  • candela f

    1. sveča:
    accendere una candela prižgati svečo
    accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
    leggere a lume di candela brati pri sveči
    struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
    ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
    non valere la candela pren. ne izplačati se
    il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
    essere alla candela pren. bližati se smrti
    tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
    avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

    2. fiz. candela

    3. avto svečka

    4. šport
    a candela navpično:
    calciare a candela žogo brcniti navpično
  • capezzale m

    1. podzglavje, podzglavna blazina

    2. ekst. (bolniška, smrtna) postelja:
    stare al capezzale di qcn. biti pri bolniku, bdeti ob bolnikovi postelji
    essere al capezzale pren. umirati
  • capire

    A) v. tr. (pres. capisco) razumeti, dojeti:
    non ho capito una parola del libro v knjigi nisem razumel prav nič
    capire l'antifona pren. razumeti namig, skrivni smisel
    capire a volo takoj razumeti
    non volerla capire pren. ne hoteti kaj sprejeti, ne se pustiti prepričati
    non ne capisce un'acca ne razume niti besedice tega
    non capire un fico secco, un accidente, un tubo ne razumeti prav nič
    in questa faccenda io ci capisco poco prav nič ne razumem pri tej zadevi
    capirai! inter. (tudi iron.):
    bella fatica, capirai! težave pa take!, trud pa tak!
    si capisce seveda, kajpada:
    Vieni stasera? Sì, si capisce. Ali prideš nocoj? Seveda!

    B) v. intr. knjižno biti (v):
    non capire in se dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    C) ➞ capirsi v. rifl. (pres. ci capiamo) razumeti se, strinjati se:
    della cosa non voglio più sentir parlare; ci siamo capiti? o zadevi nobene besede več, smo se razumeli?
  • cavicchio m (pl. -chi)

    1. sadilni klin

    2. klin (na lestvi)

    3. pren. izgovor:
    avere il cavicchio pren. v vsem uspeti
    avere un cavicchio per ogni buco pren. imeti izgovor vedno pri roki
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • celebrírati (-am) imperf., perf. rel. celebrare, officiare:
    celebrirati pri slovesni maši celebrare una messa solenne
  • céna (-e) f

    1. prezzo; costo:
    nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
    izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
    pren. bratovska cena prezzo di favore
    smešno nizka cena prezzo stracciato
    dnevne cene prezzi correnti
    fiksna cena prezzo fisso
    izklicna cena prezzo base (nell'asta)
    proizvodna cena prezzo di costo
    sezonska cena prezzo stagionale
    cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
    tovarniška cena prezzo di fabbrica
    dejanska cena prezzo effettivo
    ekonomska cena prezzo economico
    fakturna cena prezzo fatturato
    maksimirana cena prezzo calmierato
    lastna cena prezzo di costo
    tržna cena prezzo di mercato
    prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
    gibanje cen andamento dei prezzi
    zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
    cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
    cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
    navijati cene far salire i prezzi
    prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
    popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
    prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
    subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
    spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

    2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
    njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
    pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
    pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
    PREGOVORI:
    lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda
  • chiama f apel, zbor, klicanje po imenu:
    fare la chiama klicati po imenu
    mancare alla chiama manjkati pri apelu
  • cinquantina f kakšnih petdeset:
    essere sulla, vicino alla cinquantina biti pri petdesetih (letih)
  • ciò pron. to:
    ciò che dici è vero kar praviš, je res
    da ciò, a ciò tak, takšen:
    non è uomo da ciò ni tak človek
    con tutto ciò vendar, pri vsem tem
  • comandare

    A) v. tr. (pres. comando)

    1. ukazovati; poveljevati:
    fu comandato il silenzio ukazali so tišino
    comandare un esercito poveljevati vojski
    comandi! prosim!
    cosa comandano? želite, prosim?

    2. naročiti, naročati:
    comandare un piatto naročiti jed

    3. admin. premestiti, poslati (na drugo delovno mesto)

    4. tehn. voditi, upravljati:
    la chiavetta che comanda la messa in moto ključ za vžig

    B) v. intr. ukazovati:
    a casa mia comando io! pri nas ukazujem jaz!
  • comandato agg.

    1. relig.
    festa comandata zapovedani praznik

    2. admin. dodeljen:
    professore comandato presso il ministero profesor, dodeljen na delo pri ministrstvu
  • compartecipazione f ekon. soudeležba:
    compartecipazione agli utili soudeležba pri dobičku
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo