Franja

Zadetki iskanja

  • sedméro numer. inv. sette:
    sedmero vrat sette porte
    sedmero otrok sette figli (maschi e femmine)
  • sesáti (-ám) imperf.

    1. succhiare; knjiž. suggere; (dojenček) poppare, ciucciare, tettare:
    sesati iz stekleničke succhiare dal poppatoio

    2. (močno vleči vase) succhiare, tirare:
    otrok sesa dudo, palec il bambino succhia la tettarella, il pollice

    3. pompare, aspirare:
    sesati nafto, vodo pompare il petrolio, l'acqua
    sesati zrak aspirare l'aria
    sesati prah aspirare la polvere

    4. pren. (vsrkavati) succhiare, assorbire:
    korenine sesajo vlago le radici assorbono l'umidità
    pren. pog. sesati komu kri succhiare il sangue a qcn.
  • sèsek (-ska) m

    1. poppa, mammella:
    odstaviti tele od seskov svezzare il vitello
    otrok išče materin sesek il bambino cerca il capezzolo materno

    2. pog. (dojka) seno
  • skrbéti (-ím) imperf.

    1. impers. preoccuparsi:
    skrbi jo zaradi otrok è preoccupata per i figli

    2. aver cura, curare, occuparsi:
    skrbeti za red aver cura dell'ordine
    kdo bo poslej skrbel za siroto? chi avrà d'ora in poi cura dell'orfano?
    skrbeti za živino governare le bestie
    skrbeti za izvajanje zakonov curare l'osservanza delle leggi

    3. pren. (z nikalnico poudarja trditev)
    nič ne skrbi, resnica bo prišla na dan non ti preoccupare, la verità verrà a galla
  • slabôten (-tna -o) adj.

    1. debole, gracile; delicato; esile; fragile:
    slaboten od dolge bolezni debole per la lunga malattia
    slabotna telesna konstitucija costituzione fragile, debole, gracile

    2. debole, fiacco, fioco, incerto, fievole, esile, tenue;
    slaboten stisk roke una stretta di mano debole, fiacca
    slabotna svetloba luce incerta, pren. barlume
    slaboten glas voce fioca, fievole
    slaboten otrok un bambino esile, mingherlino
    slaboten curek vode un getto d'acqua esile, tenue

    3. pren. (neodločen, omahljiv) incerto, indeciso, titubante:
    slabotno bitje un essere indeciso, titubante
  • smíliti se (-im se) imperf. refl. far pietà, far compassione a; avere, provare pietà per, di:
    otrok se mi smili il bambino mi fa pietà, ho pietà del bambino
    smiliti se samemu sebi autocommiserarsi
    pren. denar se mu nič ne smili spende e spande a più non posso
  • spodbúda (-e) f sprone, spinta, stimolo; incentivo; incoraggiamento:
    otrok je potreben spodbude il bambino ha bisogno di incoraggiamento
    spodbuda naložbam incentivo agli investimenti
    pohvala je bila zanj močna spodbuda la lode fu per lui un forte stimolo
  • spogliare

    A) v. tr. (pres. spōglio)

    1. sleči, slačiti:
    spogliare l'abito monacale, sacerdotale relig. razmenišiti se, sleči meniško kuto, sleči duhovniški talar

    2. sneti prevleke, okrase:
    spogliare il riso oluščiti riž

    3. pren. oklestiti (odvečnih dodatkov, okrasov)

    4. pren. oropati; oskubsti

    5. izpisati, izpisovati (iz besedila, dokumenta)

    B) ➞ spogliarsi v. rifl. (pres. mi spōglio)

    1. sleči, slačiti se

    2. leviti se (kača); ogoliti se

    3. odreči, odrekati se:
    si è spogliato di tutto a favore dei figli odrekel se je vsemu v prid otrok

    4. pren. znebiti se

    5. toskansko zbistriti se (vino)
  • spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
    otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
    več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

    2. parlare, dire:
    z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
    spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
    treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

    3. ekst. parlare, discutere, trattare:
    na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

    4. pren. parlare; trapelare:
    iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
    molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
    spregovorile so puške cominciò la lotta armata
  • srebŕn (-a -o) adj.

    1. argenteo, d'argento; (srebrov) argentifero; argentato:
    srebrn pribor posate d'argento
    srebrna medalja medaglia d'argento
    srebrna ruda minerale argentifero
    zool. srebrni fazan fagiano argentato (Gemnaeus nychtemerus)

    2. argenteo, color argento

    3. pren. (zvonek, čist) argentino:
    srebrn smeh otrok le risa argentine dei bambini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. srebrna krvomočnica geranio argenteo (Geranium argenteum)
    srebrna lipa tiglio argentato (Tilia tormentosa)
    obrt. srebrna nit (za vezenje) canutiglia
    srebrna poroka nozze d'argento
    zool. srebrna ribica pesciolino d'argento, lepisma, acciughina (Lepisma saccharina)
    bot. srebrna smreka abete azzurro (Picea pungens var. glauca)
    um. srebrno risalo pennino da disegno argenteo
  • srebró (-á) n

    1. kem. argento (Ag):
    zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
    posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

    2. (srebrn denar) moneta d'argento

    3.
    živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
    pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
    pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
    metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
    PREGOVORI:
    govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • sredína (-e) f

    1. metà, mezzo; centro; nucleo:
    stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
    določiti sredino stabilire il centro
    žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra

    2. metà:
    sredina tedna metà settimana
    prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo

    3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
    ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo

    4. pren. ambiente:
    vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente

    5. polit. centro:
    leva sredina il centrosinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
    šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
    moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
    aritmetična sredina media aritmetica
    sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio
  • stárostno adv. senilmente; per età, di età:
    starostno mešane skupine otrok gruppi di bambini di varia età, di età mista
    starostno hirav marantico
  • státi (stánem) imperf. costare:
    malo, veliko stati costare poco, molto
    šolanje otrok veliko stane la scuola dei ragazzi costa molto
    življenje v mestu stane la vita in città è cara
    pren. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje per via dell'imprudenza sarei potuto morire
    pren. pravdanje ga je stalo premoženje le tante cause gli costarono un occhio della testa
    to te lahko še mnogo stane (me) la pagherai (cara)!; rischi di pagarla cara
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    trg. koliko stane? quanto costa?, quanto viene?, quant'è?
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
  • subnormálen (-lna -o) adj. ekst. med. subnormale:
    subnormalen otrok (bambino) subnormale
  • sveglio agg. (m pl. -gli; f pl. -glie)

    1. zbujen; buden:
    stare sveglio biti buden

    2. pren. živahen, bister:
    bambino sveglio bister otrok

    3. pren. pog. zvit, prevejan, iznajdljiv
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • šíbek (-bka -o) adj.

    1. debole; gracile, mingherlino:
    šibek otrok bambino gracile
    šibek značaj carattere debole
    biti šibke postave essere di gracile costituzione

    2. debole, tenue, fioco; ekst. fiacco;
    šibek veter vento debole
    šibka svetloba luce fioca

    3. debole, scarso, esiguo:
    šibka vidljivost scarsa visibilità
    šibka zasedenost dvorane pubblico esiguo in sala

    4. pren. debole, vulnerabile:
    šibko mesto neke teorije il punto vulnerabile di una teoria

    5. elektr.
    šibki tok corrente a bassa tensione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. šibka cezura cesura femminile
    šibki spol il sesso debole
    stati na šibkih nogah poggiare su basi fragili
  • špináča (-e) f bot., vrtn. spinacio (Spinacia oleracea):
    otrok ne mara špinače al bambino non piacciono gli spinaci