Franja

Zadetki iskanja

  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  • bottega f

    1. prodajalna, trgovina:
    la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
    la bottega del macellaio mesnica
    una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
    metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost

    2. pren.
    chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
    scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
    fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
    avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek

    3. (obrtna) delavnica:
    la bottega del falegname mizarska delavnica
    ferri di bottega (obrtniško) orodje
    stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom

    4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
    bottega di Giotto Giottova delavnica
    opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov
  • capacità f

    1. prostornina, prostornost, kapaciteta:
    lo stadio ha una capacità di 50.000 persone stadion lahko sprejme 50.000 gledalcev
    misure di capacità prostorninske mere
    la capacità di un recipiente kapaciteta posode

    2. sposobnost, zmožnost:
    persona di grandi capacità zelo sposobna oseba
    persona priva di capacità nesposobnež

    3. pravo prisebnost, razsodnost:
    capacità di intendere e di volere polna prisebnost

    4. zmogljivost:
    capacità produttiva proizvodna zmogljivost

    5. kapaciteta:
    capacità dell'accumulatore elektr. kapaciteta akumulatorja
    capacità termica toplotna kapaciteta

    6. med.
    capacità vitale vitalna kapaciteta pljuč
  • carattere

    A) m

    1. znak; črka; pisava:
    caratteri greci grške črke
    caratteri cuneiformi klinopis
    caratteri geroglifici hieroglifi
    caratteri gotici gotske črke
    caratteri cirillici cirilske črke
    carattere Garamond, grassetto tisk garamond, krepko tiskane črke

    2. značaj, nrav, čud:
    un brutto carattere težek, neprijeten značaj
    incompatibilità di carattere značajska nezdružljivost
    i caratteri fondamentali di un'opera letteraria osnovne značilnosti književnega dela
    commedia di carattere lit. karakterna komedija

    3. pog. trdnost, stanovitnost:
    persona di carattere oseba trdnega značaja

    B) agg.
    a carattere:
    reazione a carattere acido, basico kisla, bazična reakcija
    una rivolta a carattere popolare ljudski upor
  • comunicativo agg.

    1. prenosen; nalezljiv (tudi pren.):
    una risata comunicativa nalezljiv smeh

    2. zgovoren, komunikativen; družaben:
    persona comunicativa družabna oseba
  • conosciuto

    A) agg. znan, poznan; preverjen; izkušen; priznan:
    persona di conosciuta esperienza izkušena oseba

    B) m znano
  • conto m

    1. računanje, račun:
    fare un conto izračunati
    il conto torna račun je točen; pren. zadeva je jasna
    conto alla rovescia odštevanje
    conto corrente tekoči račun
    saldare, chiudere il conto pren. poravnati račune
    cameriere, il conto! račun, prosim!

    2. pren. ocena, predvidevanje:
    a conti fatti, in fin dei conti navsezadnje
    a ogni buon conto sicer

    3. pren. predmet, zadeva:
    questo è un altro conto to je drug par rokavic
    far conto di predstavljati si, delati se
    rendersi conto di qcs. kaj doumeti

    4. pren. spoštovanje, čislanje:
    persona da conto, di conto ugledna oseba
    avere in buon conto, in gran conto čislati, ceniti

    5. pren. korist:
    tornare conto splačati se
    mette conto splača se
    per conto di qcn. na račun, v imenu nekoga
    per conto mio, tuo, suo kar zadeva mene, tebe, njega
    PREGOVORI: conti chiari, amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji
  • cōrpo m

    1. telo:
    corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
    corpo morto kem. inertno telo
    corpi celesti nebesna telesa
    gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
    corpo del reato pravo korpus delikti

    2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
    avere un corpo asciutto biti vitke postave
    guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
    anima e corpo pren. z dušo in telesom
    in corpo e anima pren. osebno
    avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
    avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
    ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
    a corpo morto pren. besno, z vso silo
    combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
    gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
    corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

    3. trebuh:
    a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
    andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

    4. glavni, osrednji del:
    il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
    il corpo del discorso osrednji del govora

    5. trdnost, čvrstost:
    il corpo della voce čvrstost glasu
    questo vino ha corpo to vino je močno

    6. zbor, ansambel:
    corpo diplomatico diplomatski zbor
    corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
    corpo di ballo balet, baletni ansambel
    corpo elettorale volilno telo, volivci
    spirito di corpo solidarnost

    7. voj. rod; posebna enota; korpus:
    il corpo degli alpini rod alpincev
    corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
    corpo d'armata armadni korpus

    8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

    9. navt. ladijski trup

    10. tisk korpus:
    corpo minore petit
  • credito m

    1. vera, zaupanje:
    dare credito alla parola di qcn. verjeti besedi nekoga
    un politico che ha, che trova credito presso gli elettori politik, ki mu volivci verjamejo, zaupajo
    fare credito a qcn. zaupati komu

    2. ugled, zaupanje (javnosti):
    godere di molto credito uživati veliko zaupanje
    persona di poco credito oseba, ki ne zasluži zaupanja

    3. pravo, ekon. kredit:
    essere in credito verso qcn. biti komu kreditor, upnik
    titoli di credito vrednostni papirji
    lettera di credito kreditno pismo, akreditiv
    comprare, vendere a credito kupiti, prodati na kredit
    carta di credito kreditna kartica
    millantato credito lažno izdajanje, nepošteno predstavljanje (pred uradno osebo)

    4. (attività bancaria) kredit:
    istituto di credito kreditni zavod, kreditna ustanova
    credito a lungo, a medio, a breve termine dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni kredit

    5. bančna ustanova, banka
  • detto

    A) agg.

    1. rečen, povedan:
    detto fra noi med nami povedano
    detto tra parentesi mimogrede povedano
    è presto detto lahko je reči
    come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
    detto fatto rečeno storjeno
    quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

    2. imenovan:
    Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

    3. določen:
    il detto giorno določenega dne

    4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
    detto individuo imenovana oseba

    B) m

    1. beseda:
    stando al suo detto po njegovih besedah

    2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
    come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
    i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta
  • discernimento m razsodnost:
    essere privo, mancare di discernimento biti nerazsoden
    persona di poco discernimento nerazsodna oseba
    agire con discernimento ravnati razsodno, premišljeno
  • enojezíčen (-čna -o) adj. monolingue:
    enojezični slovar dizionario monolingue
    enojezična oseba individuo monolingue
  • entusiasmo m navdušenje, zanos:
    destare entusiasmo navdušiti
    provare entusiasmo per qcs. navduševati se za kaj
    una persona facile agli entusiasmi navdušljiva oseba
  • estrazione f

    1. izpulitev, izdrtje, izvlečenje:
    estrazione di un dente izpulitev zoba
    estrazione di un minerale črpanje, kopanje rude
    pozzo di estrazione rudniški jašek
    estrazione di una radice mat. korenjenje

    2. žrebanje:
    estrazione di un biglietto žrebanje srečke

    3. kem. ekstrakcija, izluščitev

    4. pren. izvor, rod:
    persona di umile estrazione oseba nižjega rodu
  • evitabile agg. izogibljiv:
    scandalo evitabile izogibljiv škandal
    persona evitabile oseba, ki se je kaže izogibati
  • fatto1 agg.

    1. narejen, oblikovan, izdelan:
    persona ben fatta postavna oseba
    come Dio l'ha fatto gol, nag
    è fatto così takšen je
    com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
    fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

    2. zrel:
    frutti fatti zreli plodovi
    uomo fatto zrel človek
    ragazza fatta zrelo, godno dekle
    a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

    3. opravljen, izvršen, storjen:
    ben fatto! odlično!
    a conti fatti pren. končno, navsezadnje
    è fatta ni pomoči; kar je, je
    detto fatto rečeno, storjeno
    è presto fatto takoj

    4. primeren:
    essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
    fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj
  • fízičen (-čna -o) adj.

    1. (telesen) fisico; manuale:
    fizični napor sforzo fisico
    fizična moč forza fisica
    fizična zmogljivost capacità, prestanza fisica
    fizična privlačnost attrazione fisica
    fizični odpor ripugnanza fisica
    fizična ljubezen amore fisico, corporeo
    fizično delo lavoro manuale
    fizično obračunavanje (pretep) rissa, zuffa

    2. (stvaren, predmeten) reale:
    fizični obseg proizvodnje volume reale della produzione
    fizični svet mondo reale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fizična geografija geografia fisica
    geogr. fizična karta carta fisica
    šport. fizična kultura cultura fisica
    jur. fizična oseba persona fisica
  • fraudolēnto agg.

    1. goljufiv, sleparski:
    individuo fraudolento goljufiva oseba

    2. goljufiv, lažen:
    bancarotta fraudolenta goljufivi stečaj

    3. pravo naklepen, dolozen; storjen z goljufivim namenom, namerno zavajajoč:
    azione fraudolenta naklepno dejanje
  • gláven1 (-vna -o)

    A) adj.

    1. principale, essenziale, centrale:
    glavni deli (česa) le parti principali
    doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
    glavna pošta posta centrale
    glavna prometna žila arteria principale

    2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
    glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
    glavni oltar altare maggiore
    glavni trg piazza principale, centrale
    glavni inženir l'ingegnere capo
    glavno mesto (države) la capitale
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
    arhit. glavna ladja navata centrale
    mat. glavna normala la grande normale
    jur. glavna obravnava dibattimento
    min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
    petr. glavna rudnina minerale essenziale
    gled., film. glavna oseba protagonista
    kem. glavna sestavina principio attivo
    med. glavna sestra caposala
    glavna tema, točka quia
    arhit. glavna vrata (palače) prodromo
    rib. glavna vrv maestra
    glavna sezona alta stagione
    navt. glavni jambor albero maestro
    film. glavni snemalec operatore di presa
    voj. glavni stan Quartier Generale
    lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
    lingv. glavni števnik numerale cardinale
    glavni ključ passe-partout, comunella
    grad. glavni nosilni zid muro di spina
    šol. glavni odmor ricreazione
    hidravl. glavni odvodnik mandracchio
    glavni predstavnik (struje itd.) capofila
    elektr. glavni razdelilnik ripartitore
    arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
    strojn. glavno vreteno mandrino
    navt. glavno jadro vela maestra

    B) glávni (-a -o) m, f, n

    1. (glavni) principale, capo, direttore:
    govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

    2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
    v glavnem quasi del tutto; in generale
  • grave

    A) agg.

    1. težak:
    carico grave težek tovor
    sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
    avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

    2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
    essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
    essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

    3. nizek (glas):
    nota grave nizka nota
    accento grave jezik krativec, gravis

    4. resen, težaven, težak, hud:
    un grave disagio huda nadloga
    persona grave nadležna, sitna oseba
    accusa grave težka obtožba
    essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
    macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
    malato grave težek bolnik

    5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
    atteggiamento grave preudarno vedenje

    6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
    voce grave pridvignjen glas
    stile grave svečan, vzvišen slog

    B) m

    1. fiz. telo:
    caduta dei gravi padanje teles

    2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
    stare sul grave delati se važnega