potemtákem adv.
1. (potem, torej) dunque, perciò, pertanto
2. (v vezniški rabi) perciò, quindi, allora:
podjetje je v krizi. Potemtakem ni čudno, da že nekaj mesecev ni plač l'azienda è in crisi. Perciò non meraviglia che gli stipendi siano in ritardo da mesi
Zadetki iskanja
- povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei - pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.
1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
ne pozabi me non ti scordar di me
da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane
2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare - práksa (-e) f
1. pratica; prassi:
zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
načela in praksa principi e prassi
2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico
3. tirocinio, apprendistato, stage:
poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero
4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
vsakdanja praksa routine quotidiana - praticaccia f (pl. -ce)
1. zapletena, težko rešljiva zadeva
2. pog. (površno) znanje, (neposredna) praksa:
avere una certa praticaccia in qcs. imeti nekaj prakse s čim, biti za silo vpeljan v delo - pràv
A) adv.
1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene
2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui
3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile
4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene
5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca
6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto - práviti (-im)
A) imperf., perf.
1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso
2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no
3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice
4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'
B) práviti se (-i se) perf. impers.
1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo
2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad
3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni - právljica (-e) f
1. lit. fiaba; ekst. favola:
ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
živalske pravljice favole
2. pren. storia, storiella:
njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto
3. favola, frottola, panzana:
take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro
4. leggenda:
podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - preklápljati (-am) | preklópiti (-im) imperf., perf.
1. attaccare, agganciare:
nekaj tovornih vagonov so preklopili k potniškemu vlaku alcui vagoni merci sono stati agganciati al treno passeggeri
2. elektr. commutare - premákniti (-em) | premíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. spostare, muovere:
premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe
2. smuovere
3.
premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
šah. premakniti kralja muovere il re
človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
grad. premikati z grezilne črte spiombare
B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.
1. spostarsi, percorrere:
vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri
2. muoversi, andarsene, uscire:
več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita
3. cambiare, migliorare:
cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
lingv. naglas se premika l'accento è libero - preostánek (-nka) m resto; avanzo, sopravanzo:
nekaj denarja je zapravil, preostanek pa dal na knjižico un po' di soldi li spese, il resto lo depositò sul libretto di risparmio
v Šempetru v Savinjski dolini so si ogledali zanimive preostanke iz rimskih časov a Šempeter in Val di Savinja visitarono alcuni interessanti resti di epoca romana - prepròst (-ôsta -o) adj.
1. semplice, facile:
preprosta naloga, križanka un compito facile, un cruciverba facile, semplice
preprosti okusi gusti semplici
2. semplice, comune:
že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi un comune computer può sostituire più persone
ekst. preprosta gostilna gargotta
3. semplice, comprensibile:
preproste besede, kakor so kruh, ljubezen parole semplici come pane, amore
4. (nižjega rodu) semplice, umile:
človek preprostega rodu uomo di umili origini
preprosto ljudstvo popolo, plebe
5. (naiven) semplice, candido:
preprosta duša anima candida
6. (neizumetničen) naturale, schietto:
preprosta hrana cibo naturale, schietto
to nam pove že preprosta pamet ce lo dice il comune buon senso
pren. preprost na duhu povero di spirito - preslédek (-dka) m
1. intervallo; ekst. intercapedine; (majhen prostorni presledek) interstizio:
presledek med hišama intervallo tra le case
2. (časovni presledek) intervallo, pausa, parentesi:
bil je predsednik od 1900 do 1920 s presledkom nekaj let fu presidente dal 1900 al 1920 con una parentesi di alcuni anni
v presledkih a intervalli
grad. stopniščni presledek pianerottolo
presledek med vrsticami, med besedami spazio tra le righe, tra le parole - prihránek (-nka) m risparmio, gruzzolo; economia:
precejšen prihranek energije un notevole risparmio di energia
imeti nekaj prihrankov, kaj prihranjenega avere qualche economia - prihrániti (-im) perf.
1. risparmiare, mettere da parte, economizzare, serbare, accumulare; nareč. sparagnare:
prihraniti nekaj za hude čase mettere da parte qcs. per gli anni delle vacche magre
2. risparmiare:
vozilo prihrani dosti goriva una macchina che risparmia molto carburante
3. pren. risparmiare:
prihraniti komu razočaranje risparmiare a uno la delusione - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - priklápljati (-am) | priklópiti (-im) imperf., perf.
1. attaccare, agganciare:
priklopiti vagone na električno lokomotivo agganciare i vagoni alla locomotrice
2. (priključevati, priključiti) raccordare, collegare:
priklopiti tovarno na plinovod raccordare lo stabilimento al gasdotto
3. annettere, aggregare; incorporare:
mestu so priklopili še nekaj predmestij alla città furono incorporati vari sobborghi - prikováti (-újem) perf.
1. attaccare, inchiodare (tudi ekst.)
2. pren. legare; ekst. inchiodare:
bolezen ga je nekaj tednov prikovala na posteljo la malattia lo inchiodò al letto per alcune settimane - primérek (-rka) m esemplare, copia; specimen:
značilen primerek vrste un caratteristico esemplare della specie
ohranilo se je le nekaj primerkov knjige del libro si conservano poche copie, pochi esemplari
muzejski primerek uno specimen da museo