Franja

Zadetki iskanja

  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • obkróžati (-am) | obkróžiti (-im) imperf., perf.

    1. girare attorno (a), circolare attorno a; fare il giro di:
    novica je kmalu obkrožila mesto la notizia fece presto il giro della città

    2. circondare; attorniare:
    pren. obkrožati koga z ljubeznijo circondare uno di affetto
    radovedneži so ga obkrožili fu attorniato da una folla di curiosi

    3. circoscrivere
  • obmôrski (-a -o) adj. costiero, litoraneo; marittimo, marino, sul mare:
    obmorsko mesto città marinara
    obmorsko letovišče luogo, centro di villeggiatura costiero, marittimo
    zool. obmorska čigra beccapesci (Sterna sandvicensis)
  • obréžen (-žna -o) adj. costiero, litoraneo, rivierasco; zool. ripicolo:
    obrežna cesta (strada) litoranea
    obrežna pot lungomare; lungolago
    obrežno mesto città costiera, rivierasca
    geogr. obrežna ploščad piattaforma continentale
    hidr. obrežni zid pennello
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • odhájati (-am) | odíti (-ídem) imperf., perf.

    1. andarsene, partire; emigrare:
    odšel je za zmeraj se ne è andato per sempre
    gledali so za vlakom, ki je odhajal guardavano il treno che partiva
    (izseliti se) odhajati v Ameriko emigrare in America
    oditi iz vasi (zapustiti podeželje) lasciare la campagna (per trovare lavoro in città)

    2.
    oditi v pokoj andare in pensione
    oditi k vojakom andare soldato, andare sotto le armi
    odhajati na novo službeno mesto essere trasferito
    pren. oditi po francosko andarsene alla chetichella
    pren. oditi z dolgim nosom restare a bocca asciutta, restare con un palmo di naso
  • odkrúšen (-a -o) adj. staccato, scrostato:
    odkrušeno mesto scrostatura
  • odpŕt (-a -o) adj.

    1. aperto:
    odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

    2. scoperto, all'aperto:
    odprt avto automobile scoperta
    odprt bazen piscina all'aperto

    3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
    odprto vprašanje questione aperta

    4. šport. open:
    odprto prvenstvo campionato open, open

    5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
    imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
    imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
    igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    biti odprta knjiga essere un libro aperto
    sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
    sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
    gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
    šport. odprta igra gioco aperto
    avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
    navt. odprta luka porto aperto
    med. odprta rana ferita aperta
    med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
    fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
    odprti hlev stalla libera
    mat. odprti interval intervallo aperto
    odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
    med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
    ekon. odprti trg mercato aperto
    voj. odprto mesto città aperta
    odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
    odpluti na odprto morje prendere il largo
    ribolov na odprtem morju pesca d'altura
    etn. odprto ognjišče focolare aperto
    hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta
  • odstópati (-am) | odstopíti (-im) imperf., perf.

    1. staccarsi

    2. dare le dimissioni, dimettersi, ritirarsi; abdicare

    3. deviare, allontanarsi, ritirarsi, arretrare:
    ne bom odstopil od svojih namer non arretrerò dai miei propositi

    4. distinguersi; scostarsi

    5. šport. abbandonare; dichiarare forfait:
    odstopiti od tekmovanja abbandonare una gara
    žarg. odstopiti zaradi izčrpanosti scoppiare

    6. cedere:
    odstopiti mesto cedere il posto
  • oglédati (si) (-am (si)) | ogledováti (si) (-újem (si))

    A) perf., imperf. refl. visitare; esaminare; ispezionare; voj. perlustrare:
    ogledati si deželo visitare il paese
    ogledati si film visionare un film
    ogledati si mesto mimogrede vedere una città di passaggio

    B) oglédati se (-am se) | ogledováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. (poiskati, iskati) cercare:
    ogledati se za delom cercare un lavoro

    2. redko (razgledati se, razgledovati se) guardare intorno
  • ōgni agg. vsak; ves:
    un posto ogni dieci concorrenti eno mesto na vsakih deset prijavljencev
    in ogni caso v vsakem primeru, sicer
    ogni qualvolta (tutte le volte che) knjižno vsakič, ko
  • okrúšen (-a -o) adj. sbreccato, scrostato; slabbrato:
    okrušen omet calcinaccio
    okrušena posoda coccio
    okrušeno mesto slabbratura
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • parare

    A) v. tr. (pres. paro)

    1. krasiti:
    parare a festa la città praznično okrasiti mesto

    2. varovati, zaščititi

    3. ubraniti, odbiti (tudi pren.):
    parare il colpo odbiti udarec
    parare lo scoglio pren. ogniti se čeri, zapreki
    parare il tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

    4. gnati predse (čredo ipd.)

    B) v. intr. končati:
    dove andremo a parare kam bomo prišli?; pren. kako se bo to končalo ?

    C) ➞ pararsi v. rifl. (pres. mi paro)

    1. stopiti pred:
    pararsi innanzi a qcn. nenadoma stopiti pred koga

    2. svečano se obleči

    3. zavarovati se, zaščititi se:
    pararsi dalla pioggia zavarovati se pred dežjem
  • parkíren (-rna -o) adj. di, da, per parcheggio:
    parkirna ura parchimetro, tassametro; disco orario
    avt. parkirne luči luci di posizione
    parkirni prostor area di parcheggio, parcheggio, autoparcheggio
    parkirno mesto posto macchina
    parkirna hiša autosilo
    parkirni listek scheda di parcheggio, ticket
    parkirni avtomat parchimetro
  • passaggio m (pl. -gi)

    1. prehod, prehajanje; mimohod; promet:
    il passaggio del corteo mimohod sprevoda
    un intenso passaggio di automobili živahen avtomobilski promet
    il passaggio dell'uomo sulla terra pren. človeško življenje

    2.
    di passaggio agg., avv.
    cliente di passaggio prehodni gost
    vedere una città di passaggio ogledati si mesto mimogrede, bežno

    3. prehod; ožina:
    passaggio pedonale prehod za pešce
    passaggio a livello železn. železniški prehod

    4. avto (zastonjska) vožnja:
    dare, offrire un passaggio (a) peljati koga (z avtom pasaža)

    5. pren. prehod, prehajanje; sprememba, spreminjanje

    6. lit. pasaža, odlomek

    7. glasba pasaža

    8. šport podaja, predložek

    9. alpin. pasaža
  • plasírati (-am)

    A) imperf., perf. trg. pog. piazzare; collocare:
    plasirati izdelke na tržišče piazzare i prodotti sul mercato

    B) plasírati se (-am se) imperf., perf. refl. pog. piazzarsi:
    šport. plasirati se na drugo mesto piazzarsi al secondo posto
  • poglèd (-éda) m

    1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
    ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
    metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
    ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
    s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
    požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
    prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
    slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
    vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
    pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

    2. (izraz) aria:
    hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

    3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
    pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
    pogled na pokrajino panorama

    4. esame

    5. punto di vista, visuale, concezione:
    o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
    šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

    6. (v adv. rabi)
    v tem pogledu quanto a questo
    v marsikaterem pogledu in molti casi
    v nobenem pogledu nient'affatto
    v vsakem pogledu affatto, assolutamente
    na pogled, na prvi pogled a prima vista

    7. (v adv. rabi)
    kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
    skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
    šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
    izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
    jemati pogled togliere la vista, abbagliare
    obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
    biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
    pogled od spredaj prospetto
    pogled s strani profilo