Franja

Zadetki iskanja

  • impiccato m (f -ta) obešenec, obešenka:
    voce da impiccato komaj slišen glas
    parlare di corda in casa dell'impiccato pren. govoriti nerodno, neuvidevno, žaljivo
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • infilare

    A) v. tr. (pres. infilo)

    1. vdeti, nizati; natakniti, natikati; vtakniti, vtikati:
    infilare gli aghi al buio pren. govoriti tjavendan, česnati
    infilare la chiave nella toppa vtakniti ključ v ključavnico
    infilare il braccio sotto quello di un altro voditi koga pod pazduho
    infilare una strada kreniti po cesti

    2. natakniti, natikati; obleči, oblačiti; obuvati:
    infilare il cappotto obleči plašč
    infilare le scarpe obuti čevlje

    3. natakniti, natikati:
    infilare cubetti di carne sullo spiedo natikati koščke mesa na raženj

    4. pren. zadeti, uganiti:
    non ne infila una! ne ugane prav nobene!

    B) ➞ infilarsi v. rifl. (pres. mi infilo) vriniti, vrivati se; smukniti:
    infilarsi tra il pubblico vriniti se med občinstvo
    infilarsi sotto le lenzuola smukniti pod odejo
  • invertire v. tr. (pres. invērto)

    1. obrniti, preobračati, preusmeriti; invertirati:
    invertire la marcia avto peljati vzvratno
    invertire la rotta navt. obrniti smer (plovbe); pren. govoriti, delovati popolnoma drugače
    invertire la corrente elettrica invertirati električni tok
    invertire uno zuchero kem. invertirati sladkor

    2. preobrniti, preobračati; zamenjati
  • ira f jeza:
    infiammarsi, ardere d'ira razjeziti se
    accecato dall'ira ki ga je zaslepila jeza
    avere in ira zasovražiti, mrziti
    dire un'ira di Dio di qcn. o kom karseda slabo govoriti
    fare un'ira di Dio povzročiti veliko zmedo, velik kraval
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • 1 adv. pog.

    1. (izraža pritrjevanje)

    2. (izraža podkrepitev trditve) sì, già:
    ja, ti pa znaš govoriti tu sì che sai parlare

    3. (izraža pričakovanje pritrditve) no:
    saj pojdeš z nami, ja? vieni con noi, no?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ja in ne sì e no
    reči ja dire di sì, assentire, acconsentire
    ne reči ne ja ne ne nicchiare
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • kázati (kážem) ➞ pokazati

    A) imperf.

    1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
    kazati dokumente esibire i documenti
    kazati pot indicare la strada

    2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
    mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

    3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
    bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

    4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
    letina dobro kaže il raccolto promette bene
    vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

    5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
    obraz je kazal strah il volto denotava paura
    fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

    6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
    o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
    niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
    vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
    kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
    kazati komu jezik fare le boccacce
    na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
    kazati komu osle fare sberleffi a uno
    kazati zobe mostrare i denti
    streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
    kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
    kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
    slabo kaže le cose si mettono male

    B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

    1. mostrarsi, farsi vedere

    2. pren. trasparire:
    iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
    kazati se v obrisih delinearsi
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krétnja (-e) f

    1. mossa, gesto:
    nagle, umirjene kretnje gesti rapidi, bruschi; gesti calmi
    hlastna, jezna, nervozna kretnja gesto brusco, nervoso
    obredne kretnje gesti rituali
    govoriti s kretnjami parlare a gesti

    2. knjiž. (dejanje, ukrep) gesto, atto; provvedimento:
    simbolična kretnja atto, gesto simbolico
  • krváv (-a -o) adj.

    1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
    krvave roke mani insanguinate
    gastr. krvava klobasa sanguinaccio
    gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
    krvavi boji combattimenti sanguinosi
    krvava zarja un'aurora rosso sangue

    2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
    to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
    govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
    plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potiti krvavi pot sudare sangue
    pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
    med. krvava griža dissenteria
    zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
    hist., jur. krvavi denarič riscatto
    bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
    hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
    otr. krvavo stegno baubau
  • lahkomíselno adv. sconsideratamente, sventatamente; allegramente:
    lahkomiselno zapraviti premoženje dilapidare allegramente un patrimonio
    lahkomiselno govoriti frivoleggiare
  • lájna (-e) f

    1. muz. organetto di Barberia, carillon

    2. pejor. tiritera, cantilena, antifona, musica, solfa:
    zmeraj govoriti isto lajno ripetere sempre la stessa antifona
    vedno ista lajna la solita solfa
  • latino

    A) agg.

    1. latinski:
    lingua latina latinščina
    popoli latini ekst. latinska ljudstva
    quartiere latino latinska četrt (v Parizu)
    America Latina Latinska Amerika
    vela latina navt. trioglato latinsko jadro

    2. relig. (rimsko)katoliški:
    chiesa latina katoliška cerkev

    B) m

    1. (f -na) Latinec, Latinka

    2. pren. jezik, govor: ekst. nerazumljiv jezik:
    parlare latino govoriti nerazumljivo
    intendere il latino razumeti (skriti smisel, namig)

    C) m jezik latinski jezik, latinščina:
    latino volgare vulgarna latinščina
  • látovsko adv.
    govoriti (po) latovsko parlare in gergo, parlare arabo
  • libro m

    1. knjiga:
    libro di devozione relig. molitvenik
    libro di testo šol. učbenik
    libro bianco polit. bela knjiga
    libro dei sogni sanjske bukve
    parlare come un libro stampato šalj. govoriti kot strgan dohtar

    2. knjiga (enota literarnega besedila)

    3.
    libri pl. pren. študij:
    lasciare i libri opustiti študij

    4.
    libro paga plačilna knjiga
    libri contabili knjigovodske knjige
    libro d'oro zlata knjiga

    5. bot. lub
  • limpidamente avv. bistro, jasno:
    parlare limpidamente govoriti jasno
  • lingua f

    1. anat. jezik:
    mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
    avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
    non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
    tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

    2. kulin. jezik (goveji, telečji):
    lingua affumicata prekajeni jezik

    3.
    lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

    4. jezik, govor:
    lingua materna materin jezik
    lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

    5.
    lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
    lingua giuridica pravni jezik

    6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
    parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

    7. pren. narod, nacija
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce
  • lógičen (-čna -o) adj.

    1. logico; ragionato:
    logični pojmi, principi concetti, principi logici
    logično sklepanje deduzione logica
    govoriti brez logične zveze parlare senza nesso logico, a vanvera

    2. (ki se glede na stanje pričakuje) logico, ragionevole; ovvio:
    logičen razvoj sviluppi logici
    jur. logična razlaga interpretazione logica
    elektr. logični elementi circuiti logici
    logično sklepanje ragionamento filato