Franja

Zadetki iskanja

  • poppa2 f

    1. navt. krma:
    andare col vento in poppa, avere il vento in poppa pren. imeti ugoden veter, dobiti veter v jadra, pluti s polnimi jadri

    2. knjižno ladja
  • prehóden1 (-dna -o) adj.

    1. di passaggio; di disimpegno; valicabile:
    prehodni prostor stanza, locale di disimpegno

    2. (ki je med koncem česa in začetkom česa drugega) di transizione, transitorio; polit. ponte, parcheggio:
    prehodno obdobje periodo di transizione
    min. prehodne kamenine rocce di transizione
    geol. prehodna cona zona di transizione
    jur. prehodne določbe norme transitorie
    polit. prehodna vlada governo di parcheggio, governo ponte

    3. (ki ne ostaja kje dalj časa) di passaggio:
    prehodni gost cliente di passaggio

    4. (ki traja malo časa) passeggero; effimero, precario, temporaneo:
    prehodna ohladitev raffreddamento passeggero
    dobiti prehodno zaposlitev trovare un lavoro temporaneo, precario
    lov. prehodna divjad selvaggina di passo
    žel. prehodna postaja stazione passante
    lingv. prehodni glagol verbo transitivo
    teh. prehodni meh soffietto
    šport. prehodni pokal coppa challenge
    jur. prehodni predpis norma provvisoria, norma ponte
    elektr. prehodni preklop collegamento in serie
  • prēmio

    A) m (pl. -mi)

    1. nagrada:
    vincere un premio dobiti nagrado
    premio Nobel Nobelova nagrada

    2. nagrada, dobitek (pri žrebanju ipd.):
    primo premio glavni dobitek
    premio in denaro denarna nagrada
    premio di consolazione tolažilna nagrada

    3. premija:
    premio di assicurazione zavarovalna premija

    4. nagrada:
    premio di produzione nagrada za produktivnost
    premio d'ingaggio šport prestopna nagrada

    5. ekon. premija, stimulacija; ažio:
    premio d'esportazione ekon. izvozna premija
    premio di fine anno trinajsta plača

    6. ekon.
    fare premio (su) biti nad nominalno vrednostjo (delnica)

    B) agg. invar. nagraden:
    licenza premio voj. nagradni dopust
    viaggio premio nagradno potovanje
  • prôstor (-óra) m

    1. spazio:
    prostor in čas spazio e tempo
    neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
    vesoljski prostor lo spazio dell'universo
    zračni prostor spazio aereo

    2. locale, ambiente, vano:
    kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
    bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
    delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

    3. (del površine glede na namen) area:
    parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
    razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

    4. posto, spazio:
    rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
    prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
    dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
    šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

    5. area; ambiente:
    gospodarski prostor area economica
    slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
    pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
    dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
    fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
    voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
    mat. evklidski prostor spazio euclideo
    šport. kazenski prostor area di rigore
    strojn. kompresijski prostor cella di compressione
    navt. komandni prostor posto di comando
    navt. ladijski prostor stazza netta
    biol. medcelični prostor spazio intercellulare
    voj. mrtvi prostor angolo morto
    fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
    rad. režijski prostor cabina di regia
    teh. zgorevalni prostor cella di combustione
    biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale
  • púlt (-a) m trg. banco; podio; redko desco:
    prodajni, točilni pult banco di vendita, di mescita
    bralni pult leggio
    govorniški pult pedana, podio dell'oratore
    hladilni pult banco di congelamento
    pren. dobiti kaj izpod pulta ricevere, avere qcs. sottobanco
    dirigentski pult podio (del direttore d'orchestra)
    teh. komandni pult banco di comando
    mešalni pult rad. miscelatore; film., tv tavolo di missaggio, moviola, banco di missaggio
  • razlíka (-e) f

    1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
    jasna razlika una netta distinzione
    pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
    družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
    podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
    višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza

    2. differenza (tudi mat. ):
    razlika in vsota la differenza e la somma
    dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza

    3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
    povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente

    4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
    brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto

    5. za razliko (od) a differenza (di):
    rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente
  • regalo m dar, darilo (tudi ekst.):
    regalo di Natale, di nozze božično, poročno darilo
    bel regalo! iron. lep poklon!
    avere qcs. in regalo poceni kaj dobiti, kupiti
    dare qcs. in regalo, fare un regalo kaj podariti
  • rēsto m

    1. ostanek, preostanek:
    del resto sicer

    2. mat. ostanek

    3. ostanek, ostali denar, razlika:
    avere il proprio resto pren. dobiti svoje
    lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

    4.
    resti pl. ostanki, zapuščina:
    i resti di una necropoli ostanki grobišča
    resti mortali zemeljski ostanki, truplo
  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • scommessa f

    1. stava (igra, znesek):
    fare una scommessa staviti
    perdere, vincere una scommessa dobiti, izgubiti stavo

    2. pren. stava, tvegano podjetje
  • sēi

    A) agg. šest

    B) m, f šest, šestica; šesti:
    oggi è il sei danes smo šestega
    le sei del pomeriggio šesta ura popoldne
    giocare il sei di quadri igre igrati karovo šestico
    prendere un sei šol. dobiti šestico
    tiro a sei vprega s tremi pari konj
  • sētte agg.; m, f invar.

    1. sedem:
    i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
    i sette sapienti sedem modrijanov
    avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
    chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
    portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa

    2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
    giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
    il sette del mese sedmi v mesecu
    le sette del pomeriggio sedem popoldne
    prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)

    3. šport sedmerka (vaterpolo)
  • slúžba (-e) f

    1. lavoro, impiego, servizio:
    dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo trovare, avere, cercare, perdere, disdire un lavoro, un impiego
    napoditi koga iz službe licenziare in tronco
    priložnostna, stalna, začasna služba impiego precario, fisso, temporaneo
    nočna služba lavoro notturno

    2. (delo, dejavnost na določenem področju) servizio; ufficio:
    civilna, diplomatska, vojaška služba servizio civile, diplomatico, militare
    hidrometeorološka služba servizio idrometeorologico
    inšpekcijska, požarna služba servizio di ispezione, servizio antincendio
    gorska reševalna služba soccorso alpino
    prijavna služba (za tujce) ufficio stranieri

    3. (oddelek v podjetju) ufficio, reparto:
    evidenčna, računovodska služba ufficio evidenza, contabilità
    obveščevalna služba servizio segreto, servizio informazioni
    rel. božja služba servizio, ufficio divino
    avt. vlečna služba autosoccorso
  • sóld (-a) m

    1. num. soldo

    2. pren. soldi, quattrini, denaro:
    za delo ne dobiti solda non essere pagato per un lavoro
    gledati na vsak sold essere tirchio, lesina
  • spesa f

    1. izdatek, strošek:
    spesa grande, modesta, modica velik, skromen, zmeren izdatek
    a spese di v breme, na račun (tudi pren.);
    avere qcs. con poca spesa dobiti kaj poceni, z malo truda
    non badare a spese zapravljati; pren. ne meniti se za ceno
    essere di poca spesa pren. malo potrošiti
    fare le spese di qcs. pren. plačati (za druge), nositi posledice

    2. nakup

    3. pog. (dnevna) nabava, nakup:
    borsa della spesa nakupovalna torba
    fare la spesa iti na trg, v trgovino
    fare la cresta sulla spesa goljufati, krasti pri nakupovanju

    4.
    spese pl. stroški:
    spese ordinarie, correnti tekoči stroški
    lavorare per le spese delati za hrano in stanovanje
    stare sulle spese plačevati za ločeno gospodinjstvo
  • spōrta f

    1. (nakupovalna) torba:
    cappello a sporta obl. (damski) klobuk s širokimi krajci

    2. kup, veliko:
    dirne un sacco e una sporta pošteno jih nabrenkati
    prenderne un sacco e una sporta pošteno jih dobiti
  • stipēndio m (pl. -di)

    1. plača (uslužbenca):
    avere un aumento di stipendio dobiti povišek plače
    ritirare lo stipendio dvigniti plačo

    2. nekoč mezda (plačanca)
  • stoodstóten (-tna -o) adj.

    1. del cento per cento:
    dobiti stoodstotno povračilo ricevere un risarcimento del cento per cento

    2. pren. totale, integrale, generale, al cento per cento:
    stoodstoten Američan un americano al cento per cento
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • stríkten (-tna -o) adj.

    1. esatto, puntuale, preciso:
    dobiti striktna navodila ricevere precise istruzioni

    2. stretto, rigoroso