comandato agg.
1. relig.
festa comandata zapovedani praznik
2. admin. dodeljen:
professore comandato presso il ministero profesor, dodeljen na delo pri ministrstvu
Zadetki iskanja
- congeniale agg. kongenialen, soroden po duhu:
è un lavoro che non mi è congeniale to je delo, ki mi ne leži - constare v. intr. (pres. cōnsto)
1. sestati se:
l'opera consta di due volumi delo je v dveh knjigah
2. biti znano:
mi consta che... znano mi je, da... - correre*
A) v. intr. (pres. corro)
1. teči, tekati:
correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
correre come il fulmine teči kot blisk
correre a piedi teči peš
correre a cavallo dirjati na konju
correre in bicicletta hiteti na kolesu
correre dietro a qcn. teči za kom
correre avanti e indietro hiteti (z delom)
correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve
2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
il sangue corre kri teče (iz rane)
il denaro corre denar se na veliko zapravlja
3. pren. hiteti:
corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji
4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu
5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
un discorso che corre tekoč govor
6. pren. razširiti se; iti:
correre la fama, la notizia glas, vest gre
fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
la banconota non corre più bankovec ni več veljaven
B) v. tr.
1.
correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
correre un rischio pren. tvegati
correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
correre il mare pluti
2. šport teči:
correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami - corso m
1. tek; tok:
il corso di un fiume rečni tok
il corso del sangue krvni obtok, krvotok
corso d'acqua reka
2. navt. plovba:
capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe
3. sprevod; obhod:
corso mascherato sprevod mask
4. korzo
5. pot; tek; potek:
nel corso dei secoli v stoletjih
nel corso di v; med
lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
in corso di stampa v tisku
dare corso a qcs. začeti
la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih
6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
fuori corso absolvent, absolventka
7. učbenik
8. ekon. tečaj; kurz:
fuori corso zunaj prometa, neveljaven
corso forzoso prisilni tečaj - cura f
1. skrb, prizadevanje:
aver cura di skrbeti za
abbiti cura! varuj zdravje!
2. skrbnost, prizadevnost:
lavoro fatto con cura skrbno opravljeno delo
a cura di uredil ta in ta (na naslovnici knjige)
3. upravljanje, vodenje:
la cura della casa gospodinjstvo, skrb za hišo
la cura del patrimonio upravljanje imetja
4. relig. župnija:
la cura delle anime dušno pastirstvo
5. zdravljenje, nega:
luogo di cura zdravilišče
casa di cura privatna klinika
essere in cura presso zdraviti se pri kom - čákati (-am) imperf. ➞ počakati
1. aspettare, attendere:
čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe
2. (pričakovati) aspettare:
čakati otroka aspettare un bambino
pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
čakati v vrsti fare la fila per
3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende
4.
čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti se čakati farsi attendere
to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
PREGOVORI:
kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole - částen (-tna -o) adj.
1. d'onore; onorato, onorevole:
vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
dati častno besedo dare la parola d'onore
2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
častna četa plotone d'onore
častno mesto posto d'onore
voj. častni pozdrav presentat'arm
častni naslov titolo onorifico
častni član membro onorario
častni doktor dottore honoris causa
3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
častna funkcija carica onorifica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. častni dolg debito d'onore
šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
častna izjema eccezione (che conferma la regola) - dajáti (dájem)
A) imperf. ➞ dati
1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire
2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo
3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti
4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare
5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?
6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto
7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini
8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza
9.
dajati nase tenere alla propria persona
10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare
B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.
1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con
2. (prepirati se) litigare
3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente - dánes adv.
1. oggi:
za danes je dovolj per oggi basta
pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
danes teden je umrl è morto una settimana fa
2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo - dare*
A) v. tr. (pres. dò)
1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti
2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke
3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto
4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora
5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo
6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju
7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti
8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico
9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert
10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto
11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem
12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se
13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo
B) v. intr.
1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati
2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno
3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid
4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok
5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati
C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)
1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo
2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči
Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti
D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - determinare
A) v. tr. (pres. detērmino)
1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
determinare un concetto določiti pojem
2. povzročiti, povzročati:
la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev
3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu
4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo
B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo - difettare v. intr. (pres. difētto)
1. manjkati, primanjkovati:
difetta di buona volontà manjka mu (ji) dobra volja
2. biti pomanjkljiv:
l'opera difetta in alcuni particolari delo je tu in tam pomanjkljivo - difficile
A) agg.
1. težek, težaven; zapleten:
un lavoro difficile težko delo
una domanda difficile težko vprašanje
un problema difficile težek problem
un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje
2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
anni difficili težka leta
trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju
3. neprijazen; neznosen, osoren:
un ragazzo difficile neprijazen deček
4. zahteven, izbirčen; tečen:
un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež
5. prefinjen, aristokratski:
gusti difficili prefinjen okus
fare il difficile delati se važnega
6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
è difficile che venga težko, da bo prišel
B) m težava:
questo è il difficile v tem je težava
andare nel difficile stvari komplicirati - diplómski (-a -o) adj. šol. di, della laurea; di, del diploma:
uspešno opraviti diplomski izpit superare l'esame di laurea
diplomska naloga prova scritta d'esame (di laurea)
diplomski predmet materia di laurea
diplomsko delo tesi di laurea - disaffezione f knjižno nenaklonjenost; odtujenost, odtujitev; nezanimanje:
disaffezione dalla famiglia odtujenost družini
disaffezione al lavoro nezanimanje za delo
provare, sentire disaffezione a, per qcn. biti komu nenaklonjen - disamorare
A) v. tr. (pres. disamoro) poskrbeti, da kdo kaj zasovraži
B) ➞ disamorarsi v. rifl. (pres. mi disamoro) zasovražiti, omrziti:
disamorarsi dal lavoro zasovražiti delo - dišáti (-ím)
A) imperf. ➞ zadišati
1. odorare
2. pren. odorare, puzzare, sapere:
zadeva diši po prevari la faccenda odora di imbroglio
3. (smrdeti) puzzare
4. (mikati) allettare, attrarre, aver voglia:
delo mu ne diši non ha nessuna voglia di lavorare
B) dišáti (diší) imperf. impers.
1. odorare (di)
2. puzzare (di) - divulgativo agg. vulgarizatorski, popularizatorski; poljuden:
scritto scientifico divulgativo poljudno znanstveno delo - divulgazione f širjenje; popularizacija, vulgarizacija:
opera di divulgazione scientifica poljudno znanstveno delo