Franja

Zadetki iskanja

  • comandato agg.

    1. relig.
    festa comandata zapovedani praznik

    2. admin. dodeljen:
    professore comandato presso il ministero profesor, dodeljen na delo pri ministrstvu
  • congeniale agg. kongenialen, soroden po duhu:
    è un lavoro che non mi è congeniale to je delo, ki mi ne leži
  • constare v. intr. (pres. cōnsto)

    1. sestati se:
    l'opera consta di due volumi delo je v dveh knjigah

    2. biti znano:
    mi consta che... znano mi je, da...
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • corso m

    1. tek; tok:
    il corso di un fiume rečni tok
    il corso del sangue krvni obtok, krvotok
    corso d'acqua reka

    2. navt. plovba:
    capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe

    3. sprevod; obhod:
    corso mascherato sprevod mask

    4. korzo

    5. pot; tek; potek:
    nel corso dei secoli v stoletjih
    nel corso di v; med
    lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
    in corso di stampa v tisku
    dare corso a qcs. začeti
    la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih

    6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
    fuori corso absolvent, absolventka

    7. učbenik

    8. ekon. tečaj; kurz:
    fuori corso zunaj prometa, neveljaven
    corso forzoso prisilni tečaj
  • cura f

    1. skrb, prizadevanje:
    aver cura di skrbeti za
    abbiti cura! varuj zdravje!

    2. skrbnost, prizadevnost:
    lavoro fatto con cura skrbno opravljeno delo
    a cura di uredil ta in ta (na naslovnici knjige)

    3. upravljanje, vodenje:
    la cura della casa gospodinjstvo, skrb za hišo
    la cura del patrimonio upravljanje imetja

    4. relig. župnija:
    la cura delle anime dušno pastirstvo

    5. zdravljenje, nega:
    luogo di cura zdravilišče
    casa di cura privatna klinika
    essere in cura presso zdraviti se pri kom
  • čákati (-am) imperf. ➞ počakati

    1. aspettare, attendere:
    čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
    čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
    lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

    2. (pričakovati) aspettare:
    čakati otroka aspettare un bambino
    pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
    čakati v vrsti fare la fila per

    3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
    kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

    4.
    čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
    kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti se čakati farsi attendere
    to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
    na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
    čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
    PREGOVORI:
    kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole
  • částen (-tna -o) adj.

    1. d'onore; onorato, onorevole:
    vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
    častna četa plotone d'onore
    častno mesto posto d'onore
    voj. častni pozdrav presentat'arm
    častni naslov titolo onorifico
    častni član membro onorario
    častni doktor dottore honoris causa

    3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
    častna funkcija carica onorifica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. častni dolg debito d'onore
    šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
    častna izjema eccezione (che conferma la regola)
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • dánes adv.

    1. oggi:
    za danes je dovolj per oggi basta
    pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
    danes teden je umrl è morto una settimana fa

    2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
    danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
    pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
    delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
    živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • determinare

    A) v. tr. (pres. detērmino)

    1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
    determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
    determinare un concetto določiti pojem

    2. povzročiti, povzročati:
    la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev

    3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
    le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu

    4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
    il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo

    B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
    si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo
  • difettare v. intr. (pres. difētto)

    1. manjkati, primanjkovati:
    difetta di buona volontà manjka mu (ji) dobra volja

    2. biti pomanjkljiv:
    l'opera difetta in alcuni particolari delo je tu in tam pomanjkljivo
  • difficile

    A) agg.

    1. težek, težaven; zapleten:
    un lavoro difficile težko delo
    una domanda difficile težko vprašanje
    un problema difficile težek problem
    un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
    rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje

    2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
    anni difficili težka leta
    trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju

    3. neprijazen; neznosen, osoren:
    un ragazzo difficile neprijazen deček

    4. zahteven, izbirčen; tečen:
    un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež

    5. prefinjen, aristokratski:
    gusti difficili prefinjen okus
    fare il difficile delati se važnega

    6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
    è difficile che venga težko, da bo prišel

    B) m težava:
    questo è il difficile v tem je težava
    andare nel difficile stvari komplicirati
  • diplómski (-a -o) adj. šol. di, della laurea; di, del diploma:
    uspešno opraviti diplomski izpit superare l'esame di laurea
    diplomska naloga prova scritta d'esame (di laurea)
    diplomski predmet materia di laurea
    diplomsko delo tesi di laurea
  • disaffezione f knjižno nenaklonjenost; odtujenost, odtujitev; nezanimanje:
    disaffezione dalla famiglia odtujenost družini
    disaffezione al lavoro nezanimanje za delo
    provare, sentire disaffezione a, per qcn. biti komu nenaklonjen
  • disamorare

    A) v. tr. (pres. disamoro) poskrbeti, da kdo kaj zasovraži

    B) ➞ disamorarsi v. rifl. (pres. mi disamoro) zasovražiti, omrziti:
    disamorarsi dal lavoro zasovražiti delo
  • dišáti (-ím)

    A) imperf. ➞ zadišati

    1. odorare

    2. pren. odorare, puzzare, sapere:
    zadeva diši po prevari la faccenda odora di imbroglio

    3. (smrdeti) puzzare

    4. (mikati) allettare, attrarre, aver voglia:
    delo mu ne diši non ha nessuna voglia di lavorare

    B) dišáti (diší) imperf. impers.

    1. odorare (di)

    2. puzzare (di)
  • divulgativo agg. vulgarizatorski, popularizatorski; poljuden:
    scritto scientifico divulgativo poljudno znanstveno delo
  • divulgazione f širjenje; popularizacija, vulgarizacija:
    opera di divulgazione scientifica poljudno znanstveno delo