Franja

Zadetki iskanja

  • nadaljeváti (-újem)

    A) imperf.
    nadaljevati kaj, s čim continuare, proseguire; riprendere
    potovanje je nadaljeval drugi dan proseguì il viaggio il giorno dopo
    danes bomo nadaljevali temo prejšnjega predavanja oggi riprenderemo il tema della lezione precedente
    nadaljevati študij, tradicijo proseguire gli studi, continuare la tradizione

    B) nadaljeváti se (-újem se) imperf. refl.

    1. intr. continuare; permanere:
    sezona se nadaljuje la stagione continua
    lepo vreme se nadaljuje permane il bel tempo

    2. (biti objavljen v časopisu po delih) continuare, seguire:
    članek se nadaljuje na zadnji strani l'articolo segue sull'ultima pagina
  • nagánjati (-am) | nagnáti (nažênem) imperf., perf.

    1. spingere, incitare, esortare, spronare:
    vsak dan ga naganja k učenju ogni giorno lo esorta a studiare

    2. spingere, cacciare, mandare; forzare:
    naganjati živino v hlev spingere le bestie nella stalla
    naganjati, nagnati komu strah v kosti incutere paura a qcn.
    naganjati smeh suscitare il riso
    nagnati razgrajače cacciar via i chiassoni
    nagnati lenuha licenziare il fannullone
  • nagíbati (-am) | nágniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. inclinare, chinare:
    težki sneg je nagibal veje do tal la neve pesante chinava i rami fino a terra

    2. ekst. indurre, spingere:
    motivi, ki nagibajo človeka k zlu i motivi che inducono l'uomo al male

    3. (nagovoriti, nagovarjati) esortare, spingere:
    nagibali so ga, naj se poroči lo esortavano a sposarsi

    B) nagíbati se (-am se) | nágniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. chinarsi

    2. tendere a

    3. propendere per

    4. essere portato per, avere disposizione per:
    nagibati se k debelosti essere portato alla pinguedine

    5. pren. (bližati se koncu) declinare, volgere, essere alla fine; knjiž. vergere:
    dan se že nagiba il giorno sta declinando
    jesen se je nagibala k zimi l'autunno declinava verso l'inverno
  • nagníti1 (-em)

    A) perf.

    1. chinare, inclinare, curvare:
    nagniti na bok, naprej, nazaj chinare sul lato, avanti, indietro

    2. indurre, convincere:
    sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote la pietà lo indusse a prendersi cura degli orfani

    B) nagníti se (-em se) perf. refl.

    1. chinarsi, inchinarsi, pendere

    2. declinare, calare:
    dan se je že nagnil il giorno sta declinando
    nagniti tehtnico sebi v prid far pesare la bilancia a proprio favore
    krivulja njegove slave se je že nagnila la curva della sua fama sta già calando
    evf. nagniti se v prerani grob morire di morte prematura
  • nàjsi konj.

    1. (v dopustnih odvisnikih) benché, quantunque; anche se:
    vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije ogni giorno va a passeggio anche se piove a dirotto

    2. najsi ... najsi, najsi ... ali (v ločnem priredju) (o)... o:
    najsi bo bogatin ali revež, vsak mora umreti ricchi o poveri, a tutti tocca morire
  • napóčiti (-im) perf.

    1. fendersi, spaccarsi, screpolarsi alquanto

    2. spuntare (giorno, ora):
    krenili smo na pot, preden je napočil dan siamo partiti prima dello spuntar del giorno
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • natépati (-am) | natepávati (-am) imperf.

    1. pren. (jesti) mangiare; pappare

    2. redko (tepsti, pretepati) bastonare, picchiare

    3. vulg. fottere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ves dan natepavati cesto camminare, arrancare tutto il giorno
    ves dan natepavati ping pong giocare tutto il giorno tennis da tavolo
  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • nedélja (-e) f domenica:
    rel. posvečevati nedelje santificare le domeniche
    bela nedelja domenica in Albis
    binkoštna nedelja domenica di Pentecoste
    cvetna nedelja domenica delle Palme
    debela, pustna nedelja domenica di carnevale
    nareč. lepa nedelja sagra
    etn. Martinova nedelja domenica di S. Martino
    velikonočna nedelja domenica di Pasqua
    PREGOVORI:
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    kdor se v petek joka, se v nedeljo smeje chi ride di sabato, piange di domenica
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • nōtte f

    1. noč:
    a notte ko se je znočilo
    da notte nočen, spalen:
    camicia da notte spalna srajca
    di notte ponoči
    di prima notte v prvih nočnih urah
    nel cuor della notte sredi noči
    sul far della notte ko se mrači
    giorno e notte stalno, nenehno
    la notte sulla domenica noč na nedeljo
    la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
    la prima notte prva (poročna) noč
    la notte santa sveta noč, Božična noč
    ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
    peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše

    2.
    notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
    notte movimentata nemirna, razburkana noč
    notte tranquilla mirna noč
    buona notte! lahko noč!
    notte bianca neprespana, prebedena noč
    passare la notte in bianco prebedeti
    far di notte giorno bedeti

    3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
    la notte dei tempi pradavnina

    4. pren. slepota
  • o prep. (predlog z mestnikom)

    1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
    govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
    članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
    (v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
    o pravem času provvidenzialmente
    o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
    PREGOVORI:
    o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano
  • obhájati (-am) | obhodíti (-hódim)

    A) imperf., perf.

    1. girare intorno

    2. pren. eludere, non rispettare

    3. festeggiare:
    obhajati rojstni dan festeggiare il compleanno

    4. rel. impartire la comunione, comunicare:
    obhajati mašo abs. sacrificare

    5.
    obhaja me strah, groza ho, provo paura, terrore
    obhajajo me čudne misli, slutnje mi vengono in mente strani pensieri, brutti presentimenti

    B) obhájati se (-am se) imperf. refl. rel. comunicarsi, ricevere la comunione
  • obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)

    A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
    obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
    svečano obljubiti promettere in fede

    B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
    obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa

    C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi
  • odróčno adv.

    1. lontano, fuori mano

    2. (v povedni rabi) scomodo:
    odročno se mi je vsak dan voziti na delo z vlakom mi è scomodo andare tutti i giorni in treno al lavoro
  • ôkno (-a) n

    1. finestra:
    gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
    sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
    majhno okno finestrino
    strešno okno abbaino, lucernario
    mrežno, križno okno grata
    dvokrilno okno finestra a due battenti
    izložbeno okno vetrina

    2. (odprtina) finestra, apertura

    3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

    4. pren. finestra:
    področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
    nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
    pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
    bazilikalno okno finestra di basilica
    cvetlično okno finestra con portafiori
    francosko okno finestra alla francese, portafinestra
    gotsko okno finestra gotica
    ležeče okno finestra orizzontale
    montažno okno finestra prefabbricata
    sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
    slepo okno finestra cieca
  • októbrski (-a -o) adj. di ottobre, ottobrino:
    hist. oktobrska diploma Diploma di ottobre
    oktobrski izlet; (lep) oktobrski dan ottobrata