mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
Zadetki iskanja
- murale agg. ziden, stenski:
carta murale zidni zemljevid
pianta murale zidna rastlina
pittura murale stenska slikarija - musica f
1. glasba, muzika:
musica polifonica, dodecafonica polifonična, dodekafonična glasba
musica sacra cerkvena glasba
2. glasbeno delo, muzika:
scrivere, ascoltare, eseguire una musica napisati, poslušati, izvajati glasbeno delo
far musica muzicirati; igrati, peti
mettere in musica uglasbiti
carta da musica notni papir
3. godba
4. pren. muzika, melodičnost, blagoglasnost; slabš. mačja muzika
5. ekst. pesem, lajna:
sempre la stessa musica vedno ista lajna
6. muzika, stvar, zadeva:
questa è un'altra musica to pa je druga muzika - nátronski (-a -o) adj. kem.
natronski papir carta di nitrocellulosa - návtičen (-čna -o) adj. nautico:
navtična milja miglio nautico
navtična karta carta nautica - ném (-a -o) adj.
1. muto (tudi ekst.); tacito:
človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
nemi film film muto
2. pren. silenzioso:
nem smeh una risata silenziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nema abeceda alfabeto muto
nema črka lettera muta
geogr. nema karta carta muta
muz. nema klaviatura tastiera muta
biti nema priča čemu essere testimone di
zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
num. nemi novec moneta muta
lov. nemi pes cane muto
nemi znak segno muto
nema igra pantomima, controscena - nesatiníran (-a -o) adj.
nesatinirani papir carta non satinata - nóten (-tna -o) adj. di, della nota; di, delle note:
notni sistem sistema di note
muz. notna pisava scrittura delle note
muz. notna glavica testa della nota
notna vrednost valore della nota
notni papir carta da musica
notno črtovje rigatura musicale, pentagramma
(mašna) notna knjiga cantorino - obláčiti (-im) | obléči (-em)
A) imperf., perf.
1. vestire, vestirsi, indossare, portare; infilare:
obleči plašč infilare il cappotto
obleči sodniško, odvetniško togo (postati sodnik, odvetnik) vestirsi della toga
2. (obložiti) rivestire:
oblačiti stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati
B) obláčiti se (-im se) | obleči se (-em se) imperf., perf. refl. vestirsi, vestire:
oblačiti se po modi vestire alla moda
obleči se v modro, v sivo vestire di blu, di grigio
oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu vestirsi dal miglior sarto della città
oblačiti se neokusno infagottarsi
okusno se oblačiti saper vestire - oblágati (-am) | obložíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. rivestire, coprire:
oblagati stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati
grad. oblagati s ploščicami piastrellare
2. oberare di, accollare
B) oblágati se (-am se) | obložíti se (-ím se) imperf., perf. refl. coprirsi; agr.
obložiti se z vinskim kamnom ingrommarsi - oleato agg. oljnat:
carta oleata oljnati papir - óljnat (-a -o) adj.
1. di olio, a olio; oleoso; oleato:
oljnata barva colore, vernice a olio
oljnata slika pittura a olio
oljnata površina superfice oleosa
oljnati papir carta oleata
oljnato morje mare calmo, liscio come l'olio
2. pren. mellifluo, melato, sdolcinato - orientírati (-am)
A) perf., imperf.
1. orientare, orizzontare
2. avviare, indirizzare
B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. orientarsi, orizzontarsi:
orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle
2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi
3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione - osében (-bna -o) adj.
1. personale, individuale:
osebni podatki dati personali, generalità
osebni opis connotati
osebni dohodek reddito individuale
osebna izkaznica carta d'identità
osebna korist tornaconto
jur. osebni stan stato civile
2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
osebna žalitev offesa personale, individuale
osebni motivi motivi personali
osebne pravice diritti dell'individuo
podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
osebna pozornost interessamento
3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
osebna prtljaga bagagli, effetti personali
osebna higiena igiene personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
osebni avtomobil berlina, limousine
osebno dvigalo ascensore
lingv. osebna glagolska oblika forma finita
jur. osebna lastnina proprietà personale
šport. osebna napaka fallo personale
osebna odgovornost responsabilità individuale
osebna pokojnina pensione individuale
osebna svoboda libertà individuale
osebni dohodek reddito individuale
šport. osebni rekord record personale
lingv. osebni zaimek pronome personale
osebno delo lavoro indipendente
osebno jamstvo garanzia personale
osebno perilo biancheria personale
jur. osebno pravo diritto personale
inform. osebni računalnik personal computer
osebno pojmovanje soggettività
osebno vodilo massima - ovójen (-jna -o) adj. d'imballo:
ovojni papir carta d'imballo
ovojni list (ovitek) sopraccoperta - ozalíden (-dna -o) adj. papir.
ozalidni papir carta fotosensibile
teh. ozalidna kopija copia su carta fotosensibile - parato m
1. zagrinjalo, zavesa:
parato fiorito vzorčna zavesa
parato del letto baldahin
2. prevleka, tapeta:
carta da parati tapeta - pávs adj. inv.
pavs papir carta lucida, velina - pergamenato agg. pergamenski:
carta pergamenata pergamentni papir - pergamênten (-tna -o) adj. di pergamena, pergamenaceo:
pergamentni papir carta pergamenata