dipēndere* v. intr. (pres. dipēndo)
1. biti odvisen; zaviseti:
Vieni con me, domani? - Dipende Greš jutri z mano? - Odvisno; bomo še videli
2. biti odvisen, podrejen:
non dipendere da nessuno biti neodvisen, biti samostojen
dipende dalla famiglia vzdržujejo ga domači
3. jezik biti odvisen
Zadetki iskanja
- disarmonizzare v. intr. (pres. disarmonizzo) biti neubran, neskladen; ne skladati se, ne ujemati se
- discendere*
A) v. intr. (pres. discendo)
1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
discendere a valle spustiti se v dolino
discendere dal tram stopiti s tramvaja
discendere dalla nave izkrcati se
2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
il sole discende sonce zahaja
il barometro sta discendendo barometer pada
3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav
B) v. tr. iti dol:
discendere le scale iti po stopnicah - disconvenire* v. intr. (pres. disconvēngo) knjižno ne biti primeren, ne spodobiti se
- disdire*1
A) v. tr. (pres. disdico)
1. preklicati:
disdire un'accusa preklicati obtožbo
2. odpovedati:
disdire un contratto odpovedati pogodbo
3. postaviti na laž:
i fatti disdicono quanto sostiene dejstva postavljajo na laž njegove trditve
B) ➞ disdirsi v. rifl. (pres. mi disdico) (contraddirsi) biti si protisloven, skakati si v besedo - disdire, disdirsi2 v. intr., v. rifl. impers. (pres. /si/ disdice) ne spodobiti se; biti neprimeren:
certi atteggiamenti (si) disdicono alla tua età tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom - disilludere*
A) v. tr. (pres. disilludo) razočarati
B) ➞ disilludersi v. rifl. (pres. mi disilludo) razočarati se, biti razočaran - disonorare
A) v. tr. (pres. disonoro)
1. onečastiti, osramotiti
2. zapeljati; posiliti
3. ne plačati, ne spoštovati (obveznosti)
B) ➞ disonorarsi v. rifl. (pres. mi disonoro) osramotiti se; biti ob čast - disordinare
A) v. tr. (pres. disordino)
1. spraviti, spravljati v nered
2. zmesti, zmešati
B) v. intr. pretiravati, biti nezmeren:
disordinare nel mangiare pretiravati v jedi
C) ➞ disordinarsi v. rifl. (pres. mi disordino) pomešati se, biti pomešano - dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela - dissentire v. tr. (pres. dissēnto)
1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem
2. biti različen, ne se ujemati:
i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo - dissomigliare v. intr. (pres. dissomiglio) razlikovati se, biti drugačen
- distaccare
A) v. tr. (pres. distacco)
1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati
2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati
3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno
4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo
B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)
1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se
2. pren. odtujiti, odtujevati se
3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
distaccarsi dalla media izstopati od povprečja - distare v. intr. (pres. disto)
1. biti oddaljen:
la fermata dista pochi metri da casa mia postajališče je oddaljeno nekaj metrov od doma
2. pren. razlikovati se:
opinioni che distano različna mnenja, nasprotujoča si mnenja - disubbidire
A) v. tr. (pres. disubbidisco) ne ubogati, biti neposlušen; ne spoštovati, ne izpolnjevati:
disubbidire ai genitori ne ubogati staršev
disubbidire alle leggi ne izpolnjevati zakonov
B) v. tr. pog. ne ubogati - dividere*
A) v. tr. (pres. divido)
1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele
2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj
3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom
B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)
1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino
2. razdeliti se
3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni
4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov - dolere*
A) v. intr. (pres. dōlgo)
1. boleti:
mi dolgono i denti zobje me bolijo
2. obžalovati, biti žal:
ci duole di non poter venire obžalujemo, da ne moremo priti
B) ➞ dolersi v. rifl. (pres. mi dōlgo)
1. obžalovati, biti žal; kesati se:
dolersi dei propri peccati kesati se svojih grehov
2. pritožiti, pritoževati se:
dolersi di una gamba sana, per una gamba sana pren. pritoževati se za prazen nič - dormire
A) v. intr. (pres. dōrmo)
1. spati:
dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
dormirci sopra pren. prespati kaj
2. spati, biti nedejaven:
su, non dormire! daj no, zgani se!
3. pren. biti brez skrbi:
puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
dormire tra due guanciali biti brez skrbi
4. umreti, biti mrtev:
dormire nel Signore umreti v Gospodu
5. pren. spati, mirovati, počivati:
i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni
B) v. tr. prespati:
dormire la grossa spati mirno spanje
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
dormire il sonno eterno spati večno spanje
PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka - dovere*
A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)
1. morati:
dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
non dovere ne smeti
2. biti možno, verjetno:
deve essere mezzogiorno verjetno je poldne
3. dolgovati, biti dolžan:
cosa devo? koliko sem dolžan?
B) m
1. dolžnost; obveznost:
il senso del dovere čut dolžnosti
i doveri del cittadino državljanske dolžnosti
2. primerno, pravično:
fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži
3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu - equivalere*
A) v. intr. (pres. equivalgo) biti enakovreden, biti isti kot, biti enak:
la tua risposta equivale a un'offesa tvoj odgovor je isto kot žalitev
B) ➞ equivalersi v. rifl. (pres. mi equivalgo) biti si enak, biti v ravnotežju