ôvca (-e) f
1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
ovca bleja, beketa la pecora bela
čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
krotek kot ovca docile come un agnello
zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
garjava ovca pecora rognosa
karakul ovca karakul
merino ovca pecora merino
vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi
2. pren. pecora; pavido:
vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
razbežati se kot ovce scappare come le pecore
biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
pren. črna, garjava ovca pecora nera
pejor. ovce pecorame
Zadetki iskanja
- pàč adv.
1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero
2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero
3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita
4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi
5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro - pásji (-a -e) adj.
1. canino; di cane, di cani:
pasja zvestoba fedeltà canina
pasja razstava mostra di cani
pasja vprega tiro di cani
pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
pasje leglo cucciolata
2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
pasji sin figlio d'un cane
3. pren. cane, da cani:
pasji svet mondo cane
pasje vreme tempaccio, tempo da cani
pasje življenje vita da cani
pasji mraz freddo cane
pasja vročina canicola, caldo tremendo
pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola
4. pren.
pasja figa nonnulla, inezia
(v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
(v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
profesor je ves pasji il professore è severissimo
imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
pog. pasja radost salsicciotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
pasja znamka piastrina
bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum) - passaggio m (pl. -gi)
1. prehod, prehajanje; mimohod; promet:
il passaggio del corteo mimohod sprevoda
un intenso passaggio di automobili živahen avtomobilski promet
il passaggio dell'uomo sulla terra pren. človeško življenje
2.
di passaggio agg., avv.
cliente di passaggio prehodni gost
vedere una città di passaggio ogledati si mesto mimogrede, bežno
3. prehod; ožina:
passaggio pedonale prehod za pešce
passaggio a livello železn. železniški prehod
4. avto (zastonjska) vožnja:
dare, offrire un passaggio (a) peljati koga (z avtom pasaža)
5. pren. prehod, prehajanje; sprememba, spreminjanje
6. lit. pasaža, odlomek
7. glasba pasaža
8. šport podaja, predložek
9. alpin. pasaža - passione f
1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
le passioni dei santi relig. življenje mučencev
2. duševna muka:
sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga
3. strast:
frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti
4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba
5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
la passione del gioco igralska strast
con passione predano, zavzeto
per passione iz gole zabave, nesebično
6. pristranskost:
per passione pristransko
senza passione nepristransko
7. pasijon
8. lit. pasijon, misterij - penna f
1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan
2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci
3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti
4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat
5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)
6. kljun (pri kladivu)
7. pero (pri puščici)
8. glasba trzalica, plektron
9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki - per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - podaríti (-ím) | podárjati (-am) perf., imperf. donare, regalare, elargire; offrire in dono, in regalo; fare dono di:
podariti za rojstni dan fare un regalo per il, di compleanno
pren. podariti otroka partorire
pren. podariti srce dare il cuore (a), innamorarsi (di)
pren. podariti zaupanje fidarsi di
pren. podariti življenje (obsojencu) graziare (il condannato)
pren. podariti življenje domovini cadere per la patria, sacrificare la propria vita sull'altare della patria - poiskáti (-íščem) perf. ➞ iskati
1. cercare, ricercare; esplorare:
poiskal je ključ v žepu in odklenil cercò la chiave in tasca e aprì la porta
poiskati v knjigah nasvete za zdravo življenje, odgovore na življenjske probleme cercare nei libri consigli su come vivere sani, risposte ai problemi esistenziali; compulsare dei libri
poiskati v slovarju consultare un vocabolario, cercare nel dizionario
rad. poiskati radijsko frekvenco sintonizzarsi su una stazione radio
2. venire da qcn.:
jutri te poiščem domani vengo da te - pománjkanje (-a) n mancanza, carenza, deficienza, scarsità, scarsezza, penuria, bisogno, indigenza; necessità; povertà, strettezza, stento; privazione, vuoto:
pomanjkanje prostora mancanza di spazio
pomanjkanje zraka assenza d'aria
živeti v velikem pomanjkanju vivere in grande bisogno
pomanjkanje novic scarsità, assenza di notizie
življenje, polno odrekanja, pomanjkanja vita piena di privazioni
pomanjkanje denarja mancanza di denaro; micragna j. it.
pomanjkanje elegance ineleganza
pomanjkanje kulture incultura
pomanjkanje mere non avere il senso della misura, incontinenza
pomanjkanje predsodkov spregiudicatezza
pomanjkanje rahločutnosti sordità pren.
pomanjkanje teka inappetenza
med. pomanjkanje vitaminov ipovitaminosi
pomanjkanje vsake informacije black out angl. - posmŕten (-tna -o) adj.
1. mortale; ultraterreno:
posmrtni ostanki spoglie mortali
rel. posmrtno življenje vita ultraterrena
posmrtna maska maschera (mortuaria)
2. postumo:
posmrtna slava gloria postuma - posvéčati (-am) | posvetíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. dedicare, dare; ekst. destinare, trattare:
življenje posvetiti znanosti dedicare la vita alla scienza
prvi del knjige je posvečen splošnim temam la prima parte del libro tratta di argomenti generali
2. dedicare, mettere:
posvetiti vse svoje moči mettere tutte le proprie energie
3. rel. ordinare, consacrare; intitolare:
posvetiti v duhovnika ordinare sacerdote
posvetiti cerkev, oltar consacrare una chiesa, un altare
cerkev je posvečena sv. Juriju la chiesa è intitolata a S. Giorgio
4. pren. iniziare a:
posvetiti koga v skrivnosti iniziare qcn. ai segreti
B) posvéčati se (-am se) | posvetíti se (-ím se) imperf., perf. refl. dedicarsi, darsi; attendere; abbracciare la causa:
posvečati se družini dedicarsi alla famiglia
posvetiti se študiju attendere agli studi, dedicarsi agli studi
posvetiti se revolucionarni stvari abbracciare la causa della rivoluzione
ves se posvetiti, posvetiti se z dušo in telesom čemu darsi anima e corpo a qcs. - potegníti (-em) | potegováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. tirare, trarre:
potegniti za vrv tirare la fune
potegniti nož tirare fuori il coltello
potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
potegniti črto tirare, tracciare una linea
potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
potegniti dol, gor tirare giù, su
pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
potegniti nit sfilare, tirare il filo
pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.
2.
potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli
3.
potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
potegniti požirek vina fare un sorso
4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?
5. pog. (speljati) portare; far passare:
potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa
6. (začeti pihati) tirare:
potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento
7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura
8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi
9. potegniti jo pog. andarsene:
potegniti jo spat andarsene a letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio
B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere
2. pog. ritirarsi
3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.
4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio
5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
potegnil se je kvišku si tirò su - povozíti (-vózim) perf.
1. investire, travolgere:
povozil ga je avto è stato investito da un'auto
2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere - povračílo (-a) n
1. restituzione, rimborso, rimuneratura, retribuzione, rifusione, compenso, risarcimento, indennità, spettanza, emenda:
povračilo v denarju, v naravi compenso in denaro, in natura
povračilo škode emenda, risarcimento dei danni
povračilo (nadomestilo)
za ločeno življenje indennità di trasferta
2. contraccambio, rivalsa, rivincita; legge del taglione; contrappasso; ritorsione - právi (-a -o)
A) adj.
1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno
2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco
3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla
4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto
B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia - pregánjati (si) (-am (si))
A) imperf., imperf. (refl.)
1. perseguitare:
preganjati krivoverce perseguitare gli eretici
2. cacciare, scacciare, allontanare:
preganjati neprijetne misli, skrbi scacciare i pensieri spiacevoli, le preoccupazioni
preganjati spanec scacciare il sonno
preganjati prehlad curare il raffreddore
3. pren. perseguitare, tormentare, assillare, non dar pace:
preganja ga strah pred smrtjo è perseguitato, assillato dal terrore della morte
vse življenje ga preganja nesreča la fortuna lo perseguita tutta la vita
vest ga preganja gli rimorde la coscienza
4. (nadlegovati) seccare, scocciare, infastidire
5. cacciar via, scacciare
6. (loviti, goniti) cacciare, inseguire
7. jur. (sodno preganjati) procedere contro qcn. (per vie giudiziarie)
8. urgere, stringere; pren. ammazzare, ingannare:
čas (nas, vas, me ipd. )
preganja il tempo urge, stringe
vedno jo čas preganja ha sempre poco tempo (a disposizione)
pren. preganjati (si) dolgčas ammazzare il tempo, la noia; ingannare il tempo, la noia
pren. mačka preganjati smaltire la sbornia
B) pregánjati se (-am se) imperf. refl.
1. pren. (poditi se, divjati) rincorrersi; impazzare:
preganjati se za babnicami correre dietro alle donne, alle sottane
2. affaticarsi, affannarsi - préko
A) adv. oltre, di là:
tam preko je Amerika di là è l'America
ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre
B) préko prep.
1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
skočiti preko ograje saltare oltre la siepe
2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla
3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto
4. (za izražanje stanja) su, oltre:
most preko potoka un ponte sul torrente
5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso
6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni
7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione
8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn. - premákniti (-em) | premíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. spostare, muovere:
premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe
2. smuovere
3.
premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
šah. premakniti kralja muovere il re
človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
grad. premikati z grezilne črte spiombare
B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.
1. spostarsi, percorrere:
vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri
2. muoversi, andarsene, uscire:
več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita
3. cambiare, migliorare:
cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
lingv. naglas se premika l'accento è libero - prevésiti (-im) | prevéšati (-am)
A) perf., imperf.
1. spenzolare, far penzolare:
prevesiti noge čez rob ležišča far penzolare le gambe oltre l'orlo del giaciglio
2. ricoprire, rivestire:
prevesiti stene s tapetami ricoprire le pareti con carta da parati
B) prevésiti se (-am se) | prevéšati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. tracollare:
tehtnica se prevesi la bilancia tracolla
2. scendere, declinare, volgere:
cesta se tam prevesi lì la strada comincia a scendere
leta, ko se človeku življenje prevesi anni in cui la vita dell'uomo declina
deževno vreme se je prevesilo v sončno il tempo piovoso volge al sereno
poletje se je prevesilo v jesen l'estate sta volgendo all'autunno