Franja

Zadetki iskanja

  • prenéhati (-am) | prenehávati (-am) perf., imperf.

    1. smettere, finire; chiudere, cessare:
    prenehati kaditi smettere di fumare
    podjetje je prenehalo obratovati la ditta ha cessato l'attività, ha chiuso
    prenehati s trgovsko dejavnostjo ritirarsi dal commercio

    2. calmarsi, cessare, smettere; spirare, scadere:
    bolečine v želodcu so prenehale il mal di stomaco si è calmato, è cessato
    mandat mu bo prenehal letos il suo mandato spira quest'anno
    grmenje je prenehalo ha smesso di tuonare
    pren. prenehati delo staccare
    pren. prenehati s čim chiudere bottega
    prenehati ljubiti koga disinnamorarsi di qcn.
  • presa f

    1. prijem:
    essere alle prese con qcs. pren. spoprijeti se s čim
    venir alle prese con qcn. pren. spreti se s kom, s kom priti navzkriž
    cane da presa lovstvo gonič

    2. prijem, prijemanje:
    cemento a presa rapida hitro strdljiv cement
    far presa prijemati se:
    gli innesti non hanno fatto presa cepiči se niso prijeli
    una notizia che ha fatto presa sul pubblico pren. vest, ki je napravila vtis na občinstvo

    3. oprimek; ekst. oprijemališče:
    dar presa (a) pren. dajati povod (za)

    4. priključek:
    presa d'acqua vodovodni priključek
    presa d'aria zračni priključek

    5. elektr.
    presa di corrente elettrica vtičnica
    presa a terra ozemljitev

    6. ščepec

    7. igre vzetek

    8. prevzem; zavzetje, osvojitev:
    presa del potere prevzem oblasti

    9.
    presa in giro zasmehovanje, šala
    presa di posizione pren. stališče
    presa di possesso prisvojitev, polastitev

    10. film, tv snemanje:
    macchina da presa snemalna kamera
    in presa diretta v neposrednem prenosu:
    la gara verrà trasmessa in presa diretta tekmovanje bomo neposredno prenašali
  • prilastíti si (-ím si) | priláščati si (-am si) perf., imperf. refl. appropriarsi, impossessarsi, usurpare; invadere, rivendicare:
    prilastiti si zemljo impossessarsi di un terreno
    prilaščati si zasluge za uspeh usurpare, rivendicare il merito del successo
    prilaščati si pristojnost nad čim invadere la giurisdizione di qcs., attribuirsi le competenze circa qcs.
  • prima1

    A) avv.

    1. poprej, predtem:
    bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
    le usanze di prima nekdanji običaji
    amici come prima prijatelji kot prej
    prima o poi prej ali slej

    2. pog. prej, hitreje:
    credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
    quanto prima kar najhitreje, čim prej

    3. najprej; prvič:
    prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

    B) prep.
    prima di pred (časovno, krajevno)
    prima di sera pred večerom, popoldne
    prima del bivio pred križiščem

    C) cong. prima di, prima che

    1. preden (časovno):
    prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
    bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
    prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

    2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
    prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
    si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal
  • prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

    A) perf. imperf.

    1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
    prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
    vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

    2. colpire:
    povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
    bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

    3.
    prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
    prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

    B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
    prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
    prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati
  • provvista f preskrba; zaloga:
    fare provvista di kaj nabaviti, nabavljati, oskrbeti se s čim
  • ravnáti (-ám)

    A) imperf. ➞ zravnati

    1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
    ravnati zemljo spianare il terreno
    med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
    obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
    pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.

    2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
    pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
    ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
    ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
    na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
    ravnati mačehovsko matrigneggiare
    ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
    ravnati nepošteno barare

    3. maneggiare, trattare:
    ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
    gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
    ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.

    B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
    ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
    ravnati se po zakonu rispettare le leggi
    ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
    pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
    voj. ravnaj se! allineamento!
  • rifornire

    A) v. tr. (pres. rifornisco) založiti, zalagati, oskrbeti, oskrbovati:
    rifornire qcn. di qcs. oskrbeti koga s čim

    B) ➞ rifornirsi v. rifl. (pres. mi rifornisco) založiti, zalagati se (s, z); oskrbeti, oskrbovati se (s, z)
  • rimeritare v. tr. (pres. rimērito) knjižno poplačati:
    rimeritare qcn. di, con qcs. koga poplačati s čim
    Dio gliene rimeriti! Bog vam poplačaj!
  • ríniti (-em)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere; spostare:
    riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
    riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

    2. pejor.
    riniti za kom stare dietro a qcn.

    3.
    riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
    riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

    4. pren. andare incontro a:
    riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

    5. pren. andare, migrare:
    mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

    6. (prebijati se) campare, cavarsela:
    kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
    riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
    riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
    gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
    riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
    riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
    šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
    riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

    B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada
  • rioccupare

    A) v. tr. (pres. riōccupo) ponovno zasesti

    B) ➞ rioccuparsi v. rifl. (pres. mi riōccupo)
    rioccuparsi di ponovno se ukvarjati s čim
  • riparo m

    1. zaščita; varstvo:
    mettersi al riparo da qcs. zavarovati se pred čim

    2. bran, nasip:
    ripari pl. utrdba, branik

    3. sredstvo, ukrep:
    prendere gli opportuni ripari ukreniti vse potrebno
    non c'è riparo dalla disonestà pred nepoštenostjo ni pomoči
  • ritardare

    A) v. intr. (pres. ritardo) zakasniti se; zamuditi, zamujati; zaostajati:
    ritardare su qcs. zamujati v primerjavi s čim

    B) v. tr. zadržati, zadrževati; upočasniti, upočasnjevati; odložiti, odlagati:
    ritardare il moto upočasniti gibanje
    ritardare il pagamento odložiti izplačilo
  • rivalersi* v. intr. (pres. mi rivalgo)

    1.
    rivalersi (di) ponovno si pomagati s čim

    2.
    rivalersi su odškodovati, oddolžiti se; maščevati se (nad kom)
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • scontēnto1 agg. nezadovoljen:
    essere scontento di biti nezadovoljen s čim
  • scudo1 m

    1. voj. ščit:
    alzata di scudi, levata di scudi sovražni izbruh, upor
    portare qcn. sugli scudi koga poveličevati, slaviti

    2. ekst.
    scudo termico toplotni ščit (na vesoljskih ladjah)

    3. zool. ščit

    4. pren. zaščita, obramba:
    scudo missilistico voj. raketna obramba
    farsi scudo di qcs., con qcs. zavarovati se s čim

    5.
    scudo crociato križasti ščit (simbol italijanske Krščanske demokracije)
  • sgocciolo m kapljanje; odcedek:
    essere, trovarsi agli sgoccioli di biti na koncu s čim
  • simpatizzare v. intr. (pres. simpatizzo)
    simpatizzare con, per simpatizirati s kom, s čim; čutiti, gojiti simpatijo do koga, česa; biti naklonjen komu, čemu
  • sméti (smém) imperf.

    1. potere, essere permesso:
    s čim smem postreči in che cosa posso servirla
    s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
    ali smem že čestitati? posso felicitarmi?

    2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
    človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
    na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
    nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più