Franja

Zadetki iskanja

  • naskakováti (-újem) | naskočíti (-im) imperf., perf.

    1. voj. attaccare; assaltare; assalire; muovere all'attacco di; caricare:
    naskakovati z boka, frontalno attaccare sui fianchi, frontalmente
    policija je naskočila demonstrante la polizia ha caricato i dimostranti
    naskočiti ladjo arrembare

    2. alp. affrontare; scalare

    3. conquistare (una donna)

    4. pren. (žaljivo nastopati, nastopiti proti komu) attaccare, criticare (con violenza)
  • naso m

    1. nos:
    naso aquilino orlovski nos
    naso a patata krompirjast nos
    naso a sella anat., med. sedlasti nos
    col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
    affilare il naso hujšati
    arricciare, torcere il naso vihati nos
    avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
    avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
    dare di naso in qcn. naleteti na koga
    ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
    menare per il naso vleči za nos
    rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
    soffiarsi il naso usekniti se
    non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

    2. pren. obraz; nos:
    allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
    mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
    mettere sotto il naso dati pod nos
    sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

    3. nos (voh):
    andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
    avere naso, buon naso imeti nos, dober nos
  • nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
    nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
    Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
    filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
    sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
    pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
    tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
    v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
    nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
    nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
    jur. nasprotje z obličnostjo irritualità
  • nasútje (-a) n

    1. lo spargere; l'ammucchiare

    2. grad. pietrisco, ghiaia; imbrecciata;
    nasutje z gramozom imbrecciatura
  • natírati (-am) | natréti (-trèm)

    A) imperf., perf.

    1. cospargere, spalmare:
    natirati z mazilom spalmare una pomata

    2. schiacciare:
    natreti orehov schiacciare noci

    B) natírati se (-am se) | natréti se (-trèm se) imperf., perf. refl.

    1. cospargersi, spalmarsi

    2. natreti se pren. accalcarsi, riversarsi:
    na trg se je natrlo ljudi una moltitudine di gente si riversò sulla piazza
  • natura f

    1. narava:
    i fenomeni della natura naravni pojavi
    in natura v naravi, po naravnem redu
    natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
    i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

    2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
    la natura dei metalli lastnost kovin
    la natura dell'uomo človeška narava
    una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
    è nella natura delle cose to je v naravi stvari
    mutare natura spremeniti se
    pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

    3. človek:
    la natura umana človeštvo, človeški rod

    4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

    5. trgov. natura, blago:
    pagare in natura plačati v naturi, z blagom

    6. umet.
    natura morta tihožitje
  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • navalíti (-ím) | navaljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. rotolare, rovesciare:
    hlode so navalili pred žago rotolarono i tronchi davanti alla segheria
    skrb za nekoga navaliti drugemu scaricare la briga per qcn. sulle spalle degli altri

    2. pren. (napasti, naskočiti) attaccare, assalire:
    navaliti na trdnjavo attaccare la roccaforte

    3. pren. accorrere (in massa), affluire, affollarsi, accalcarsi:
    varčevalci so navalili na banko i risparmiatori si affollarono agli sportelli della banca
    novinarji so navalili nanj z vprašanji i giornalisti lo tempestarono di domande
    misli so navalile nanj pensieri gli si affollarono nella mente
  • návček (-čka) m campana funebre:
    zvoniti z navčkom suonare a morto
    kmalu mu bo zapel navček è prossimo a morire
    pren. takim prizadevanjem že poje navček iniziative del genere sono condannate a fallire
  • navdájati (-am) | navdáti (-ám) imperf., perf. riempire, colmare:
    navdati z nemirom, z upanjem riempire di irrequietudine, di speranza
    ljudi je navdajalo upanje la gente era piena di speranza
    navdati s ponosom inorgoglire
    navdati z grozo inorridire
    navdati z ošabnostjo insuperbire
  • navdíhnjen (-a -o) adj.

    1. ispirato; pren. alato:
    navdihnjena poezija poesia alata

    2. pieno di:
    biti navdihnjen z upanjem essere pieno di speranza
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • neanche

    A) avv.

    1. sploh ne, nikakor ne:
    neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!

    2. niti (v podkrepitev negacije):
    non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka

    3. celo... ne, še... ne:
    neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal

    B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
    neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal
  • nebó (-á) n

    1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
    nebo je jasno il cielo è sereno
    dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
    južno, polarno nebo cielo australe, polare
    strani neba punti cardinali

    2. rel. cielo, Paradiso:
    pekel in nebo Inferno e Paradiso

    3. baldacchino, cielo:
    nebo (baldahin)
    nad posteljo il cielo del letto

    4. anat. palato;
    mehko, trdo nebo palato molle, duro

    5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
    zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
    kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
    spati po nebom dormire allo stellato
    umreti pod tujim nebom morire all'estero
    pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
    nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
  • nečéden (-dna -o) adj.

    1. infame, vergognoso; disonesto:
    nečeden posel intrallazzo
    ukvarjati se z nečednimi posli intrallazzare

    2. evf. sporco, sconcio:
    nečedne besede parole sconce, parolacce
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nekajléten (-tna -o) adj. di vari anni, pluriennale:
    splošni zdravnik z nekajletno prakso medico generico con stage pluriennale
  • nekólik (-a -o) adj. un certo, un po' (di); alcuni (-e):
    z nekolikim naporom con un certo sforzo
  • neprávi (-a -o) adj. non giusto, scorretto, sbagliato; falso; artificiale; improprio:
    dati neprave podatke fornire false generalità
    lotiti se česa z neprave strani affrontare qcs. dal verso sbagliato
    piti nepravo kavo bere surrogato di caffè
    obrniti se na nepravi naslov rivolgersi alla persona sbagliata
    neprava svila seta artificiale
    nepravi biseri perle false
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. neprava premica, ravnina, točka retta, piano, punto infinitamente distante
    nepravi ulomek frazione impropria
    anat. neprava rebra costole false, mendose
    lingv. nepravi predlogi locuzioni prepositive
    biol. neprava dvospolnost pseudoermafroditismo
    lingv. neprava pripona suffisoide
    zool. nepravi vampir megaderma (Megaderma)
  • nepremíčno adv. fisso, fissamente; knjiž. fiso:
    nepremično uprt fermo
    z očmi, nepremično uprtimi v grozljiv prizor con gli occhi fermi allo spettacolo raccapricciante