opráva (-e) f star.
1. abbigliamento, vestito, veste; scarpe:
biti v delavski opravi portare la tuta da lavoro, l'abito da fatica
2. (oprema za neko dejavnost) equipaggiamento; veste:
jamarska oprava equipaggiamento da speleologo
konjska oprava finimenti
nevestina oprava abito da sposa
3. (oprema) attrezzature:
oprava mehanične delavnice attrezzature di officina meccanica
4. (pohištvo, predmeti za določen prostor) arredamento; arredi, suppellettili, masserizie:
kuhinjska oprava suppellettili da cucina
pisarniška oprava arredamento di ufficio
cerkvena oprava arredi sacri, suppellettili sacre
5. esecuzione, disbrigo, espletamento:
oprava zadeve disbrigo della pratica
oprava volitev svolgimento delle elezioni
Zadetki iskanja
- oprèz (-éza) m (previdnost, pazljivost) cautela, prudenza, circospezione:
biti na oprezu sorvegliare, vigilare; stare sul chi va là - ora1 f
1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas
2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči
3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj
4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva) - orario
A) agg. (m pl. -ri) uren, na uro:
disco orario avto parkirna ura
paga oraria plača na uro
segnale orario znak za točno uro (na radiu)
B) m (pl. -ri) urnik; ura:
orario d'apertura začetek delovnega časa
orario di chiusura konec delovnega časa
l'orario dei treni železniški vozni red
essere in orario biti točen - ordine m
1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti
2. voj. razpored, razvrstitev
3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)
4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija
5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi
6. relig. (sveti) red
7. biol. red
8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede
9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje
10. trgov. naročilo - orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)
1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum
2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)
3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu
4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)
6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia - ôreh1 (-éha) m
1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere
2. obrt. (orehov les) noce - orgasmo m
1. med. orgazem
2. ekst. razburjenje, nemir:
essere in orgasmo (per) biti vznemirjen, razburjen (zaradi) - orgoglio m
1. ošabnost, nadutost, oholost:
essere pieno d'orgoglio biti zelo ošaben
2. ponos - orgoglioso agg.
1. ponosen:
essere orgoglioso (di) biti ponosen (na)
2. ošaben, ohol, nadut - orlo m
1. rob:
pieno fino all'orlo do roba, do vrha poln
essere sull'orlo della disperazione pren. biti na robu obupa
essere, trovarsi sull'orlo del precipizio pren. biti na robu propada
sull'orlo del fallimento na robu bankrota, tik pred stečajem
2. rob, robljenje pločevine - ōro m
1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta
2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu
3. zlato rumena barva
4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti - oródje (-a) n
1. attrezzo, arnese, utensile; strumento:
kovinsko, leseno orodje arnese, attrezzo metallico, di legno
čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje arnesi del calzolaio, del falegname, del muratore
poljedelsko, vrtnarsko orodje arnesi, attrezzi agricoli, per giardiniere
pisalno, šivalno orodje strumenti per scrivere, per cucire
operacijsko orodje strumenti chirurgici
arheol. kamnito orodje untensili di pietra
neolitsko orodje utensili neolitici, del neolitico
šport. telovadno orodje attrezzi ginnici
2. strumento (tudi pejor.):
biti orodje usode essere lo strumento del destino - orolōgio m (pl. -gi)
1. ura (naprava):
orologio digitale, numerico digitalna ura
orologio solare sončna ura
orologio a sabbia peščena ura
orologio a pendolo nihalna ura
orologio a sveglia ura budilka
orologio elettrico električna ura
orologio da polso ročna ura
orologio da tasca žepna ura
orologio di precisione precizna ura, kronometer
orologio da controllo kontrolna ura
un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
essere un orologio pren. biti kot ura natančen
funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno
2. biol.
orologio biologico biološka ura - ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa - osébnost (-i) f
1. personalità, individualità:
biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa
2. personaggio:
vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese
3. psiht. personalità:
ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità
4. polit.
kult osebnosti culto della personalità - ósemdeseti (-a -o) numer. ottantesimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
osemdeseta leta gli anni ottanta
biti okrog osemdesetih essere sugli ottanta, sull'ottantina - osóren (-rna -o) adj. brusco, aspro, burbero, scontroso, rude, angoloso, scorbutico, spicciativo, spigoloso:
biti osoren essere tutto spigoli
osorno ravnanje modi spicciativi - osprédje (-a) n parte anteriore, il davanti:
ospredje hiše facciata della casa
prihajati, stopati v ospredje emergere, acquistare importanza, rilievo, farsi urgente
riniti v ospredje farsi sempre avanti, voler sempre essere il primo
biti v ospredju pozornosti essere al centro dell'attenzione - ossigeno m kem. kisik:
aver bisogno di ossigeno pren. potrebovati denar
dare ossigeno pren. dati injekcijo, podpreti denarno
essere all'ossigeno biti na koncu moči
somministrare ossigeno a un malato med. dovajati kisik bolniku
tenda a ossigeno med. kisikov aparat