Franja

Zadetki iskanja

  • opráva (-e) f star.

    1. abbigliamento, vestito, veste; scarpe:
    biti v delavski opravi portare la tuta da lavoro, l'abito da fatica

    2. (oprema za neko dejavnost) equipaggiamento; veste:
    jamarska oprava equipaggiamento da speleologo
    konjska oprava finimenti
    nevestina oprava abito da sposa

    3. (oprema) attrezzature:
    oprava mehanične delavnice attrezzature di officina meccanica

    4. (pohištvo, predmeti za določen prostor) arredamento; arredi, suppellettili, masserizie:
    kuhinjska oprava suppellettili da cucina
    pisarniška oprava arredamento di ufficio
    cerkvena oprava arredi sacri, suppellettili sacre

    5. esecuzione, disbrigo, espletamento:
    oprava zadeve disbrigo della pratica
    oprava volitev svolgimento delle elezioni
  • oprèz (-éza) m (previdnost, pazljivost) cautela, prudenza, circospezione:
    biti na oprezu sorvegliare, vigilare; stare sul chi va là
  • ora1 f

    1. ura; čas:
    ora estiva, legale poletni čas

    2. ura:
    segnare le ore kazati uro
    ora lavorativa delovna ura
    le otto ore osem ur
    essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
    che ora è? koliko je ura?
    è l'una, sono le tre ura je ena, tri
    a tarda ora pozno
    di buon'ora zgodaj, zarana
    l'ultima ora zadnja ura
    fare le ore piccole pozno leči

    3. ekst. čas, trenutek:
    l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
    fare ora ubijati čas
    non veder l'ora nestrpno čakati
    all'ultima ora v zadnjem trenutku
    avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
    ore di punta prometne konice
    è ora di andarsene čas je za odhod
    da un'ora all'altra vsak trenutek
    anzi ora predčasno
    metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

    4. relig.
    ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
    dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)
  • orario

    A) agg. (m pl. -ri) uren, na uro:
    disco orario avto parkirna ura
    paga oraria plača na uro
    segnale orario znak za točno uro (na radiu)

    B) m (pl. -ri) urnik; ura:
    orario d'apertura začetek delovnega časa
    orario di chiusura konec delovnega časa
    l'orario dei treni železniški vozni red
    essere in orario biti točen
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

    1. anat. uho:
    orecchio interno notranje uho
    orecchio medio srednje uho
    aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
    avere le orecchie lunghe pren. biti osel
    avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
    dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
    dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
    essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
    fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
    da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
    anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
    mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

    2. ekst. sluh:
    debole d'orecchio naglušen
    duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

    3. ekst. posluh:
    non avere orecchio biti brez posluha
    suonare a orecchio igrati po posluhu

    4. uho, uhelj:
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    5. bot.
    orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
    orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

    6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia
  • ôreh1 (-éha) m

    1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
    tolči, treti orehe schiacciare le noci
    klešče za orehe schiaccianoci
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    kokosov oreh noce di cocco
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
    ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
    biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

    2. obrt. (orehov les) noce
  • orgasmo m

    1. med. orgazem

    2. ekst. razburjenje, nemir:
    essere in orgasmo (per) biti vznemirjen, razburjen (zaradi)
  • orgoglio m

    1. ošabnost, nadutost, oholost:
    essere pieno d'orgoglio biti zelo ošaben

    2. ponos
  • orgoglioso agg.

    1. ponosen:
    essere orgoglioso (di) biti ponosen (na)

    2. ošaben, ohol, nadut
  • orlo m

    1. rob:
    pieno fino all'orlo do roba, do vrha poln
    essere sull'orlo della disperazione pren. biti na robu obupa
    essere, trovarsi sull'orlo del precipizio pren. biti na robu propada
    sull'orlo del fallimento na robu bankrota, tik pred stečajem

    2. rob, robljenje pločevine
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • oródje (-a) n

    1. attrezzo, arnese, utensile; strumento:
    kovinsko, leseno orodje arnese, attrezzo metallico, di legno
    čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje arnesi del calzolaio, del falegname, del muratore
    poljedelsko, vrtnarsko orodje arnesi, attrezzi agricoli, per giardiniere
    pisalno, šivalno orodje strumenti per scrivere, per cucire
    operacijsko orodje strumenti chirurgici
    arheol. kamnito orodje untensili di pietra
    neolitsko orodje utensili neolitici, del neolitico
    šport. telovadno orodje attrezzi ginnici

    2. strumento (tudi pejor.):
    biti orodje usode essere lo strumento del destino
  • orolōgio m (pl. -gi)

    1. ura (naprava):
    orologio digitale, numerico digitalna ura
    orologio solare sončna ura
    orologio a sabbia peščena ura
    orologio a pendolo nihalna ura
    orologio a sveglia ura budilka
    orologio elettrico električna ura
    orologio da polso ročna ura
    orologio da tasca žepna ura
    orologio di precisione precizna ura, kronometer
    orologio da controllo kontrolna ura
    un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
    essere un orologio pren. biti kot ura natančen
    funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno

    2. biol.
    orologio biologico biološka ura
  • ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
    lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
    zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
    pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
    pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
    pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa
  • osébnost (-i) f

    1. personalità, individualità:
    biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa

    2. personaggio:
    vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
    legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
    gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese

    3. psiht. personalità:
    ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
    disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità

    4. polit.
    kult osebnosti culto della personalità
  • ósemdeseti (-a -o) numer. ottantesimo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osemdeseta leta gli anni ottanta
    biti okrog osemdesetih essere sugli ottanta, sull'ottantina
  • osóren (-rna -o) adj. brusco, aspro, burbero, scontroso, rude, angoloso, scorbutico, spicciativo, spigoloso:
    biti osoren essere tutto spigoli
    osorno ravnanje modi spicciativi
  • osprédje (-a) n parte anteriore, il davanti:
    ospredje hiše facciata della casa
    prihajati, stopati v ospredje emergere, acquistare importanza, rilievo, farsi urgente
    riniti v ospredje farsi sempre avanti, voler sempre essere il primo
    biti v ospredju pozornosti essere al centro dell'attenzione
  • ossigeno m kem. kisik:
    aver bisogno di ossigeno pren. potrebovati denar
    dare ossigeno pren. dati injekcijo, podpreti denarno
    essere all'ossigeno biti na koncu moči
    somministrare ossigeno a un malato med. dovajati kisik bolniku
    tenda a ossigeno med. kisikov aparat