vága (-e) f
1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia
2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso
3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo
Zadetki iskanja
- vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
praktične vaje esercizi pratici
biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
rel. duhovne vaje esercizi spirituali
voj. vojaške vaje esercitazioni militari
PREGOVORI:
vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro - váljati (-am)
A) imperf.
1. spianare (la pasta, il terreno); metal. laminare (la lamiera); tekst. follare (il tessuto)
2. rotolare:
valjati svinčnik v roki rotolare la matita nella mano
3. arrotolare:
valjati svaljke iz testa arrotolare la pasta in gnocchetti
4. vulg. possedere sessualmente; vulg. scopare, fottere
B) váljati se (-am se) imperf. refl.
1. rotolarsi
2. trovarsi, giacere (sparso) in disordine:
perilo se valja po vseh kotih capi di biancheria giacciono sparsi per tutta la stanza
3. pren. oziare, battere la fiacca, darsi bel tempo:
naj gre delat, namesto da se valja po pisarni si metta a lavorare, invece di battere la fiacca in ufficio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. valjati se v grehu grufolare nel peccato
navt. ladja se valja la nave rolla
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - valle f
1. geogr. dolina:
valle fluviale, glaciale rečna, ledeniška dolina
a valle navzdol, spodaj; pren. na koncu
a valle di v spodnjem delu, v spodnjem toku
per monti e valli pren. po hribih in dolinah, vsepovsod
2.
giglio delle valli bot. (mughetto) šmarnica (Convallaria majalis)
3. pren. knjižno zemlja; tuzemsko življenje:
valle di lacrime solzna dolina
4. geogr. močvirje, barje:
le valli di Comacchio barje Comacchio - vantaggio m (pl. -gi)
1. prednost
2. korist, ugodnost:
a vantaggio v korist
a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
tornare a vantaggio biti v korist
3. šport prednost:
portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom) - variírati (-am) imperf., perf.
1. intr. variare, mutare, cambiare:
število učencev variira med dvajset in trideset il numero degli alunni varia da venti a trenta
2. tr. variare:
variirati glasbeni motiv variare un motivo musicale - várstvo (-a) n
1. custodia; cura:
zaupati komu varstvo otroka affidare a qcn. la cura del bambino
žarg. šol. celodnevno, šolsko varstvo doposcuola
2. protezione, difesa; assicurazione:
dajati, nuditi komu varstvo dare protezione a qcn.
socialno, zdravstveno varstvo assicurazione sociale, sanitaria
3. difesa, tutela, salvaguardia:
ukrepi za varstvo okolja misure per la tutela, per la salvaguardia dell'ambiente
spomeniško varstvo tutela dei beni culturali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati komu denar v varstvo dare denaro in custodia a qcn.
odpeljati obsojenca pod močnim varstvom condurre il condannato sotto forte scorta
jur. pravno varstvo tutela giuridica
jur. zahteva za varstvo zakonitosti ricorso per cassazione
varstvo okolja ambientalismo; difesa, tutela dell'ambiente - vás (-í) f paese, villaggio:
rojstna, domača vas paese natio
ribiška vas villaggio di pescatori
živeti na vasi vivere in campagna
vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
pren. biti španska vas essere arabo
olimpijska vas villaggio olimpico
globalna vas villaggio globale
geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
PREGOVORI:
vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina - vèč adv.
1. più:
imeti več časa avere più tempo
2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza
3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri
4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero
5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno - véčen (-čna -o) adj.
1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna
2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie
3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile
4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti
5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo - vedere*
A) v. tr. (pres. vedo)
1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se
2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej
3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo
4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti
5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist
6. opaziti, opažati
7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno
8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem
9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči
10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim
B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)
1. videti, gledati se
2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam
3. pren. videti se, prepoznati se
C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)
Č) m
1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč
2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče
3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati
4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem) - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto - véja (-e) f
1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato
2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia
3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna
4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali
5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri - veljáti (-ám) imperf.
1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno
2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno
3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!
4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova
5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado
6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo
7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento
8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo - vèn adv.
1. fuori:
hoditi ven in noter andare dentro e fuori
vsi ven! tutti fuori!
trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
2. fuori (di casa, all'estero):
pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
igre iti ven z adutom giocare l'atout
pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli - venire*
A) v. tr. (pres. vēngo)
1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)
2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj
3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča
4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se
5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?
6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec
7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)
8. pripadati, pritikati
9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati
10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo
11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo
B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi
C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja - vēnto m
1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo
2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok
3. metal. topli zrak
4. fiziol. evfemistično veter, plin
5. astr.
vento solare sončni veter
6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar - verità f
1. resnica:
la bocca della verità pren. resnicoljuben mož, človek, ki se ne laže
siero della verità serum resnice
verità sacrosanta sveta resnica
dire la verità povedati resnico; ekst. biti točen (ura)
per dire la verità resnici na ljubo, če naj bom odkrit
2. resnica (v absolutnem smislu):
in verità, per la verità v resnici, pravzaprav
verità di fede relig. verska resnica
verità rivelata razodetje
verità scientifiche znanstvene resnice
3. resničnost
4. odkritosrčnost
PREGOVORI: la verità viene sempre a galla preg. resnica bode v oči - verjéti (-jámem) imperf., perf.
1. credere; capacitarsi:
sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
verjeti v vraže credere nelle superstizioni
verjeti na besedo credere sulla parola
2. credere (a, in), aver fiducia (in):
slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo
3. sospettare, supporre, immaginare:
nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna - versare1
A) v. tr. (pres. vērso)
1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
versare da bere natočiti pijače
la botte versa sod pušča
versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje
2. ekst. liti; točiti:
versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
versare lacrime točiti solze
versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino
3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
versare il brodo per terra razliti juho po tleh
versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga
4. ekst. izlivati se (reka):
la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo
5. pren. zaupati, odkriti:
versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe
6. vplačati, plačati:
versare una rata plačati obtok
versare una somma vplačati znesek
B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)
1. razliti se; raztresti se
2. zlivati se (tudi pren.)