Franja

Zadetki iskanja

  • creare v. tr. (pres. crēo)

    1. ustvariti, ustvarjati; izmisliti, izmišljati; izumiti, izumljati; kreirati:
    creare una nuova teoria ustvariti novo teorijo
    creare una moda ustvariti, uveljaviti neko modo
    creare un debito napraviti dolg, zadolžiti se

    2. povzročiti, povzročati, spodbuditi, spodbujati:
    creare imbarazzo povzročiti zadrego

    3. izvoliti, imenovati, postaviti:
    creare qcn. re postaviti koga za kralja
  • credere

    A) v. tr. (pres. credo)

    1. verjeti, verovati:
    dare a credere a qcn. slepiti koga

    2. meniti, pomisliti

    3. domnevati, predpostaviti

    B) v. intr. ( credere in, a) verjeti, verovati:
    credere sulla parola verjeti na besedo

    C) ➞ credersi v. rifl. (pres. mi credo) imeti se (za):
    credersi un grand'uomo imeti se za velikega moža
  • crēma

    A) f

    1. krema, smetana (tudi pren.)

    2. kulin. krema:
    crema di piselli grahova krema

    3. kozmet. krema:
    crema idratante hidratantna krema
    crema da barba brivska krema
    crema per calzature loščilo za čevlje

    B) agg. invar. krem:
    stoffa color crema blago krem barve
  • crēsima f relig. birma:
    tenere a cresima biti za botra pri birmi
  • croce f

    1. križ:
    mettere in croce dati na križ; pren. mučiti, trpinčiti

    2. relig. križ:
    segno della croce križ

    3. križ (kar je podobno križu):
    la croce degli analfabeti križ nepismenih
    punto a croce križni vbod
    fare a testa e croce igre igrati se cifra mož
    tenere le braccia in croce, starsene con le braccia in croce pren. stati križemrok, lenariti
    a occhio e croce približno
    farci una croce sopra pren. narediti križ čez kaj

    4. pren. križ, težava, skrb:
    ognuno ha la sua croce vsak ima svoj križ
    gettare la croce addosso a qcn. grajati koga, dolžiti koga za kaj
    croce e delizia knjižno radost in skrb

    5.
    Croce Rossa Rdeči križ
    Croce Rossa Internazionale Mednarodni rdeči križ

    6. križ; križec:
    croce di Malta malteški križ
    croce uncinata kljukasti križ, svastika
    croce di ferro železni križec
    le croci piovono šalj. odlikovanja kar dežujejo
  • cucire v. tr. (pres. cucio)

    1. šivati; zašiti:
    macchina da cucire, per cucire šivalni stroj
    cucire la bocca a qcn. pren. komu usta zamašiti
    cucirsi la bocca pren. za vsako ceno molčati

    2. zašiti:
    cucire un vestito zašiti obleko

    3. med. šivati

    4. zvezati, združiti; (zlasti slabš.) skrpati:
    cucire citazioni skrpati citate
  • cucito

    A) agg. zašit, šivan:
    stare cucito a qcn. pren. prilepiti se komu za pete
    avere le labbra cucite pren. držati jezik za zobmi, trmasto molčati
    avere gli occhi cuciti pren. ne videti ničesar; zatiskati si oči
    essere cucito a filo doppio con qcn. pren. biti s kom tesno povezan

    B) m šivanje:
    maestra di cucito šiviljska mojstrica
  • cucitore m (f -trice, pog. -tora) šivalec; šivalka, šivilja:
    cucitrice di bianco šivilja za perilo
  • cúkati (-am) | cúkniti (-em) pog.

    A) imperf., perf.

    1. tirare, strappare

    2. pren. bere, sbevazzare; pren. avt.
    motor cuka il motore grippa
    rib. žarg. riba cuka il pesce abbocca
    pog. cukati se (puliti se)
    za kaj accapigliarsi per qcs.

    B) cúkati (cúka) imperf. impers. dolere; sentire, avere dolori, fitte alle articolazioni:
    cuka me v rami mi duole l'omero, ho fitte all'omero
  • cúnja (-e) f

    1. straccio

    2. (krpa) straccio, strofinaccio, canovaccio:
    pren. imeti koga za cunjo trattare qcn. come un cane

    3. pl. cunje pejor. stracci; vestito (logoro, vecchio):
    hoditi okrog v cunjah portare addosso degli stracci, andare vestito di stracci

    4. pren. tentennone
  • cuōcere*

    A) v. tr. (pres. cuōcio)

    1. kuhati; peči: žgati:
    cuocere mattoni žgati opeko
    cuocere carne peči meso
    cuocere in umido dušiti
    lasciar cuocere qcn. nel suo brodo pren. ne brigati se za koga

    2. pren. mučiti; žalostiti

    B) v. intr.

    1. kuhati se; peči se; žgati se:
    l'arrosto cuoce nel forno pečenka se peče v pečici

    2. pren. žgati; peči, skeleti:
    un'offesa che cuoce žalitev, ki žge

    C) ➞ cuōcersi v. rifl. (pres. mi cuōcio)

    1. opeči se; pren. zaljubiti se, zatreskati se

    2. pren. žreti se; žalostiti se
  • cura f

    1. skrb, prizadevanje:
    aver cura di skrbeti za
    abbiti cura! varuj zdravje!

    2. skrbnost, prizadevnost:
    lavoro fatto con cura skrbno opravljeno delo
    a cura di uredil ta in ta (na naslovnici knjige)

    3. upravljanje, vodenje:
    la cura della casa gospodinjstvo, skrb za hišo
    la cura del patrimonio upravljanje imetja

    4. relig. župnija:
    la cura delle anime dušno pastirstvo

    5. zdravljenje, nega:
    luogo di cura zdravilišče
    casa di cura privatna klinika
    essere in cura presso zdraviti se pri kom
  • cuscinetto

    A) m

    1. pomanjš. od ➞ cuscino blazinica:
    cuscinetto per timbri blazinica za žige

    2. strojn. ležaj:
    cuscinetto a sfere kroglični ležaj
    cuscinetto a rulli valjčni ležaj

    3. pog. blazinica tolšče

    B) agg. invar.
    stato cuscinetto, zona cuscinetto polit. tamponska država, tamponska cona
  • custōdia f

    1. varstvo, varovanje:
    avere in custodia qcs. varovati kaj
    agente di custodia ječar, paznik
    custodia preventiva pripor

    2. tok, tulec, škatlica, etui:
    la custodia degli occhiali etui za naočnike
    la custodia del violino tok za violino

    3. relig. ciborij
  • custodire

    A) v. tr. (pres. custodisco)

    1. paziti (na); čuvati (tudi pren.)

    2. varovati; negovati:
    custodire un segreto varovati skrivnost
    custodire le tradizioni negovati običaje

    3. skrbeti (za):
    custodire un malato skrbeti za bolnika

    4. stražiti, nadzirati, paziti (tudi pren.):
    custodire i prigionieri stražiti ujetnike

    B) ➞ custodirsi v. rifl. (pres. mi custodisco) (badare alla propria salute) paziti nase; varovati se
  • čáj (-a) m

    1. tè; tisana, decotto, infuso:
    pravi, ruski čaj tè nero
    kamilični, lipov, žajbljev čaj tisana di camomilla, di tiglio, di salvia
    čaj z rumom, z limono tè col rum, col limone
    pog. čaj brez tè liscio
    odvajalni čaj decotto lassativo
    prsni čaj infuso pettorale
    skodelice za čaj tazze da tè

    2. (popoldansko družabno srečanje) tè:
    čaj ob petih il tè delle cinque
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • část (-í) f

    1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
    veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
    biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
    gre za mojo čast ne va del mio onore
    (kot vljudnostna fraza)
    čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
    'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
    omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
    delati čast komu fare onore a qcn.
    jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

    2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
    izkazati komu čast onorare qcn.
    storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
    šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
    pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

    3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
    izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.
  • častíti (-ím) imperf. venerare, adorare; onorare:
    častiti po božje adorare (tudi ekst.)
    častiti dobro kapljico essere un adoratore di Bacco, sacrificare a Bacco
    častiti spomin padlim za domovino onorare la memoria dei Caduti per la patria
    rel. častiti svetnike venerare i santi
  • če

    A) konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
    če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
    če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
    (za izražanje skromnega mnenja) se:
    če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
    (za izražanje ugibanja):
    kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
    komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
    (za izražanje želje, omiljenega ukaza):
    kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
    kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
    stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
    (v eliptičnih izrazih) se:
    prekliči, če ne... ritratta, se no...

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
    vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

    4. (v vzročnih odvisnikih) se:
    jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

    5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
    če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
    prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
    vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če le sempre che, soltanto che
    če seveda beninteso che
    če sploh seppure

    B) subst. se:
    nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!