Franja

Zadetki iskanja

  • sērio

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. resen

    2. strog; namrščen, mračen:
    sguardo serio strog pogled

    3. resen, pomemben; globok, pristen:
    sentimento serio globoko, pristno čustvo

    B) m (le sing.) resno; resna stvar:
    sul serio resno
    fare sul serio misliti resno, ne se šaliti
    prendere qcs. sul serio zadeve se lotiti resno
  • sērva f

    1. dekla, služkinja:
    dormire con la serva pog. ne vedeti, kar je splošno znano
    è il figlio della serva pog. grdo ravnajo z njim

    2. pren. slabš. bednež, ozkosrčnež; baba:
    pettegolezzi da serva babje čenče, opravljanje
  • servizio m (pl. -zi)

    1. služba; strežba, postrežba:
    donna di servizio služkinja
    donna a mezzo servizio postrežnica
    porta di servizio vrata za služinčad
    i servizi domača opravila
    servizio compreso gost. s postrežbo vred

    2. javna služba, delo:
    anzianità di servizio delovna doba
    entrare in servizio stopiti v službo
    fare, prestare servizio služiti, delati

    3. voj. služba:
    servizio civile civilna služba
    servizio militare vojaška služba
    servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
    servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
    fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
    essere di, in servizio biti dežuren

    4. radio publ. poročilo, reportaža

    5. pren. usluga

    6. ekon.
    servizi pl. usluge

    7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba

    8. admin. služba:
    servizio meteorologico meteorološka služba
    servizio sociale socialna služba
    servizio segreto, di sicurezza varnostna služba

    9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
    servizio da tè čajni servis

    10. avto
    stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)

    11.
    servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije

    12. šport servis
  • sfašírati (-am) perf. pog. tritare (carne); pog.
    če ne boš tiho, te bom sfaširal se non stai zitto, ti carico di botte
  • sfidare v. tr. (pres. sfido)

    1. izzvati, izzivati; pozvati (tudi ekst.):
    sfidare qcn. a duello izzvati koga na dvoboj; pog.
    sfido! sfido io! kajpak! seveda!:
    sfido che sei stanco, non ti riposi mai seveda si truden, ko pa nikoli ne počivaš

    2. pren. kljubovati; zoprvati; izpostaviti, izpostavljati se:
    sfidare il pericolo kljubovati nevarnosti
  • sfiducia f nezaupnost, nezaupanje:
    voto di sfiducia nezaupnica
    avere sfiducia in qcn., nutrire sfiducia per qcn., qcs. ne zaupati v koga, v kaj
  • sguardo m

    1. gledanje, pogled:
    sguardo dolce, truce mil, divji pogled
    a primo sguardo na prvi pogled
    dare, gettare uno sguardo pogledati
    non degnare d'uno sguardo še pogledati ne

    2. pogled; ekst. oči:
    fin dove arriva lo sguardo do koder seže pogled
    fissare lo sguardo su qcn. koga srepo gledati

    3. razgled:
    bello sguardo razgledišče
  • shájati2 (-am) imperf.

    1. vivere, convivere, andare d'accordo

    2. campare, cavarsela, sbarcare il lunario

    3.
    ne shajati brez essere indispensabile, non poter fare a meno di
    brez očal ne more shajati non può fare a meno degli occhiali
  • si1 pron. se, si (sebe, sebi)

    1. (s povratnimi glagoli)
    si rade ogni giorno brije se vsak dan
    si stupisce di tutto vsemu se čudi

    2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
    in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime

    3. (v brezosebni rabi)
    non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha

    4. (v pasivni rabi)
    non si fa credito ne dajemo na kredit
    affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo
  • 1

    A) avv.

    1. da:
    sì certo da, seveda
    sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
    forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
    più sì che no verjetno da
    sì e no kvečjemu, niti ne:
    sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
    sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
    vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
    e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
    e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

    2. res, zares:
    questa sì che è bella ta je pa res dobra!
    dire di sì pritrditi, pritrjevati

    B) m

    1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
    la lingua del sì italijanščina
    decidere, risolversi per il sì odločiti se za

    2. pl. (glas, odgovor) za:
    cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset
  • sigillo m

    1. pečat:
    apporre i sigilli uradno zapečatiti

    2. plomba, zalivka, svinčeni pečat

    3.
    sigillo sacramentale ekst., relig. spovedna molčečnost
    avere il sigillo alle labbra pren. ne smeti govoriti

    4. bot.
    sigillo di Salomone Salomonov pečat (Polygonatum)
  • signore

    A) m

    1. (nagovorno) gospod:
    il signore desidera? želite, gospod?
    egregio signore dragi gospod (v pismih)

    2. gospod:
    il signor Rizzi gospod Rizzi
    il signor dottore gospod doktor
    sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
    no signore, signor no ne (nikalni odgovor)

    3. gospod, gospodar

    4. knez; vladar; guverner:
    i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
    Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)

    5.
    Signore relig. Gospod:
    Nostro Signore Jezus Kristus
    la casa del Signore cerkev

    6. gospod, moški; stranka

    7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
    modi da signore gosposko obnašanje
    fare il signore živeti kot gospod, gosposko

    8.
    signori gospoda

    B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
    un signor cappotto gosposki plašč
  • silēnzio m (pl. -zi)

    1. tišina; ekst. mir:
    silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
    il silenzio dei boschi gozdna tišina
    giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
    ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

    2. molk, tišina:
    silenzio! tiho!
    silenzio stampa časopisni molk
    ascoltare in silenzio molče poslušati
    fare silenzio molčati

    3. pozaba:
    cadere nel silenzio pasti v pozabo
    passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
    vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

    4. voj. povečerje, znak za tišino
    PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • sillaba f

    1. jezik zlog:
    sillaba breve, lunga kratek, dolg zlog

    2. pog. besedica; prav nič, niti trohice:
    non capire una sillaba ne razumeti besedice, prav nič
    non cambiare una sillaba ne zamenjati niti besedice
  • sistém (-a) m

    1. sistema:
    astr. planetni, sončni, zvezdni sistem sistema planetario, solare, astrale
    geocentrični, heliocentrični sistem sistema geocentrico, eliocentrico

    2. geogr. sistema:
    gorski sistem sistema montuoso, orografico
    jamski sistem sistema cavernicolo
    rečni sistem sistema fluviale

    3. (skupina naprav, priprav) sistema, apparato:
    alarmni sistem sistema di allarme
    hladilni, krmilni sistem apparato refrigeratore, di comando
    hidroenergetski sistem sistema idroenergetico
    namakalni sistem sistema di irrigazione

    4. anat. (skupina med seboj povezanih organov) sistema, apparato:
    dihalni, prebavni sistem apparato respiratorio, digerente
    žilni sistema sistema vasale
    centralni živčni sistem sistema nervoso centrale

    5. (skupek soodvisnih enot) sistema:
    sistem znakov sistema di segni
    filozofski sistem sistema filosofico
    merski sistem sistema di misure

    6. (red, načrt) sistema:
    sistema tekmovanja sistema delle gare
    ne imeti sistema non avere sistema
    igrati po sistemu giocare, puntare secondo un sistema
    abecedni sistem alfabeto
    kartotečni sistem schedario

    7. (družbena ureditev) sistema, assetto, ordinamento:
    demokratični, federativni, republikanski sistem ordinamento democratico, federale, repubblicano
    hist. fevdalni sistem sistema feudale
    dvodomni sistem sistema bicamerale
    enostranskarski, večstrankarski sistem sistema monopartitico, pluripartitico

    8. (predpisi, pravila za kako družbeno področje) sistema:
    bančni, davčni, denarni sistem sistema bancario, fiscale, monetario
    politični sistem sistema politico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. atonalni, tonalni, četrtinski sistem sistema atonale, tonale, di quarti di tono
    mat. desetiški, dvojiški sistem sistema decimale, binario
    lingv. glasovni sistem jezika sistema fonetico di una lingua
    ekon. gospodarski sistem sistema, ordinamento economico
    min. heksagonalni, monoklinski, rombični sistem sistema esagonale, monoclino, rombico
    elektr. informacijski, računalniški sistem sistema informatico, computeristico
    mat. logaritemski sistem sistema logaritmico
    koordinatni sistem sistema di coordinate
    fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale delle misure
    lit. naglasni, zlogovni, metrični sistem sistema accentuativo, sillabico, metrico
    metal. napajalni sistem sistema di alimentazione
    šah. obrambni sistem sistema difensivo, di difesa
    rad. oddajni, sprejemni sistem sistema trasmittente, ricevente
    teh. opazovalni sistem sistema di osservazione
    kem. periodični sistem elementov sistema periodico degli elementi
    mat. polarni koordinatni sistem sistema di coordinate polare
    televizijski sistem sistema televisivo
    elektr. trifazni, večfazni sistem sistema trifase, plurifase
    polit. večinski sistem (volitev) sistema maggioritario
    teh. zavorni sistem sistema, dispositivo di frenaggio
    agr. sistem kolobarjenja sistema agrario rotativo
  • sistēma m (pl. -mi)

    1. astr. sistem:
    sistema solare sončni sistem

    2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
    sistema nervoso živčni sistem, živčevje
    sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
    sistema fogliare listje

    3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
    sistema di pulegge sistem jermenic
    sistema di ingranaggi sistem zobatih koles

    4. geol., geogr. sistem:
    sistema cretacico kredni sistem
    sistema fluviale, idrografico vodovje
    sistema montuoso, orografico gorovje

    5. ekon. sistem:
    sistema bancario bančni sistem
    sistema monetario denarni sistem

    6.
    sistema di misura merski sistem
    sistema metrico decimale decimalni merski sistem
    sistema CGS fiz. CGS sistem

    7. inform. sistem:
    sistema operativo operacijski sistem
    analisi dei sistemi sistemska analiza
    sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
    sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice

    8. kem.
    sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov

    9. polit.
    sistema costituzionale ustavni sistem
    sistema elettorale volilni sistem
    contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu

    10. pren. red, način, pravilo, navada:
    sistema di vita življenjske navade
    avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
    questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela
  • sistemare

    A) v. tr. (pres. sistēmo)

    1. urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
    sistemare i libri pospraviti knjige

    2. poravnati:
    sistemare una lite poravnati spor

    3. nastaniti

    4. zaposliti, zaposlovati

    5. (ugodno) poročiti:
    cosa non farebbe per sistemare la figlia česa vsega ne bi storil, da poroči hčerko!

    6. pog. kaznovati:
    sistemare qcn. per le feste dati komu pošteno lekcijo

    B) ➞ sistemarsi v. rifl. (pres. mi sistēmo)

    1. nastaniti se

    2. zaposliti se

    3. poročiti se
  • sìt (síta -o)

    A) adj.

    1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
    sit kot boben pieno come un tamburo

    2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
    sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
    biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

    3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
    biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

    B) síti (-a -o) m, f, n
    najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
    PREGOVORI:
    siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno
  • sív (-a -o)

    A) adj.

    1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
    sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
    delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

    2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
    siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
    bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
    siva eminenca eminenza grigia
    agr. siva plesen muffa grigia, botrite
    siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
    anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
    siva živčna snov materia grigia
    med. siva mrena cateratta
    ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
    sivi lasje canizie
    metal. sivi grodelj ghisa grigia
    petr. sivi peščenjak pietra serena
    siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
    zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
    siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
    siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
    siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
    siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
    siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
    siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
    siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
    sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    sivi galeb gavina (Larus canus)
    sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

    B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi