sērio
A) agg. (m pl. -ri)
1. resen
2. strog; namrščen, mračen:
sguardo serio strog pogled
3. resen, pomemben; globok, pristen:
sentimento serio globoko, pristno čustvo
B) m (le sing.) resno; resna stvar:
sul serio resno
fare sul serio misliti resno, ne se šaliti
prendere qcs. sul serio zadeve se lotiti resno
Zadetki iskanja
- sērva f
1. dekla, služkinja:
dormire con la serva pog. ne vedeti, kar je splošno znano
è il figlio della serva pog. grdo ravnajo z njim
2. pren. slabš. bednež, ozkosrčnež; baba:
pettegolezzi da serva babje čenče, opravljanje - servizio m (pl. -zi)
1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred
2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati
3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren
4. radio publ. poročilo, reportaža
5. pren. usluga
6. ekon.
servizi pl. usluge
7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba
8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba
9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis
10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)
11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije
12. šport servis - sfašírati (-am) perf. pog. tritare (carne); pog.
če ne boš tiho, te bom sfaširal se non stai zitto, ti carico di botte - sfidare v. tr. (pres. sfido)
1. izzvati, izzivati; pozvati (tudi ekst.):
sfidare qcn. a duello izzvati koga na dvoboj; pog.
sfido! sfido io! kajpak! seveda!:
sfido che sei stanco, non ti riposi mai seveda si truden, ko pa nikoli ne počivaš
2. pren. kljubovati; zoprvati; izpostaviti, izpostavljati se:
sfidare il pericolo kljubovati nevarnosti - sfiducia f nezaupnost, nezaupanje:
voto di sfiducia nezaupnica
avere sfiducia in qcn., nutrire sfiducia per qcn., qcs. ne zaupati v koga, v kaj - sguardo m
1. gledanje, pogled:
sguardo dolce, truce mil, divji pogled
a primo sguardo na prvi pogled
dare, gettare uno sguardo pogledati
non degnare d'uno sguardo še pogledati ne
2. pogled; ekst. oči:
fin dove arriva lo sguardo do koder seže pogled
fissare lo sguardo su qcn. koga srepo gledati
3. razgled:
bello sguardo razgledišče - shájati2 (-am) imperf.
1. vivere, convivere, andare d'accordo
2. campare, cavarsela, sbarcare il lunario
3.
ne shajati brez essere indispensabile, non poter fare a meno di
brez očal ne more shajati non può fare a meno degli occhiali - si1 pron. se, si (sebe, sebi)
1. (s povratnimi glagoli)
si rade ogni giorno brije se vsak dan
si stupisce di tutto vsemu se čudi
2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime
3. (v brezosebni rabi)
non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha
4. (v pasivni rabi)
non si fa credito ne dajemo na kredit
affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo - sì1
A) avv.
1. da:
sì certo da, seveda
sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
più sì che no verjetno da
sì e no kvečjemu, niti ne:
sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril
2. res, zares:
questa sì che è bella ta je pa res dobra!
dire di sì pritrditi, pritrjevati
B) m
1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
la lingua del sì italijanščina
decidere, risolversi per il sì odločiti se za
2. pl. (glas, odgovor) za:
cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset - sigillo m
1. pečat:
apporre i sigilli uradno zapečatiti
2. plomba, zalivka, svinčeni pečat
3.
sigillo sacramentale ekst., relig. spovedna molčečnost
avere il sigillo alle labbra pren. ne smeti govoriti
4. bot.
sigillo di Salomone Salomonov pečat (Polygonatum) - signore
A) m
1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)
2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)
3. gospod, gospodar
4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)
5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev
6. gospod, moški; stranka
7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko
8.
signori gospoda
B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč - silēnzio m (pl. -zi)
1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj
2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati
3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran
4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato - sillaba f
1. jezik zlog:
sillaba breve, lunga kratek, dolg zlog
2. pog. besedica; prav nič, niti trohice:
non capire una sillaba ne razumeti besedice, prav nič
non cambiare una sillaba ne zamenjati niti besedice - sistém (-a) m
1. sistema:
astr. planetni, sončni, zvezdni sistem sistema planetario, solare, astrale
geocentrični, heliocentrični sistem sistema geocentrico, eliocentrico
2. geogr. sistema:
gorski sistem sistema montuoso, orografico
jamski sistem sistema cavernicolo
rečni sistem sistema fluviale
3. (skupina naprav, priprav) sistema, apparato:
alarmni sistem sistema di allarme
hladilni, krmilni sistem apparato refrigeratore, di comando
hidroenergetski sistem sistema idroenergetico
namakalni sistem sistema di irrigazione
4. anat. (skupina med seboj povezanih organov) sistema, apparato:
dihalni, prebavni sistem apparato respiratorio, digerente
žilni sistema sistema vasale
centralni živčni sistem sistema nervoso centrale
5. (skupek soodvisnih enot) sistema:
sistem znakov sistema di segni
filozofski sistem sistema filosofico
merski sistem sistema di misure
6. (red, načrt) sistema:
sistema tekmovanja sistema delle gare
ne imeti sistema non avere sistema
igrati po sistemu giocare, puntare secondo un sistema
abecedni sistem alfabeto
kartotečni sistem schedario
7. (družbena ureditev) sistema, assetto, ordinamento:
demokratični, federativni, republikanski sistem ordinamento democratico, federale, repubblicano
hist. fevdalni sistem sistema feudale
dvodomni sistem sistema bicamerale
enostranskarski, večstrankarski sistem sistema monopartitico, pluripartitico
8. (predpisi, pravila za kako družbeno področje) sistema:
bančni, davčni, denarni sistem sistema bancario, fiscale, monetario
politični sistem sistema politico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. atonalni, tonalni, četrtinski sistem sistema atonale, tonale, di quarti di tono
mat. desetiški, dvojiški sistem sistema decimale, binario
lingv. glasovni sistem jezika sistema fonetico di una lingua
ekon. gospodarski sistem sistema, ordinamento economico
min. heksagonalni, monoklinski, rombični sistem sistema esagonale, monoclino, rombico
elektr. informacijski, računalniški sistem sistema informatico, computeristico
mat. logaritemski sistem sistema logaritmico
koordinatni sistem sistema di coordinate
fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale delle misure
lit. naglasni, zlogovni, metrični sistem sistema accentuativo, sillabico, metrico
metal. napajalni sistem sistema di alimentazione
šah. obrambni sistem sistema difensivo, di difesa
rad. oddajni, sprejemni sistem sistema trasmittente, ricevente
teh. opazovalni sistem sistema di osservazione
kem. periodični sistem elementov sistema periodico degli elementi
mat. polarni koordinatni sistem sistema di coordinate polare
televizijski sistem sistema televisivo
elektr. trifazni, večfazni sistem sistema trifase, plurifase
polit. večinski sistem (volitev) sistema maggioritario
teh. zavorni sistem sistema, dispositivo di frenaggio
agr. sistem kolobarjenja sistema agrario rotativo - sistēma m (pl. -mi)
1. astr. sistem:
sistema solare sončni sistem
2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
sistema nervoso živčni sistem, živčevje
sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
sistema fogliare listje
3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
sistema di pulegge sistem jermenic
sistema di ingranaggi sistem zobatih koles
4. geol., geogr. sistem:
sistema cretacico kredni sistem
sistema fluviale, idrografico vodovje
sistema montuoso, orografico gorovje
5. ekon. sistem:
sistema bancario bančni sistem
sistema monetario denarni sistem
6.
sistema di misura merski sistem
sistema metrico decimale decimalni merski sistem
sistema CGS fiz. CGS sistem
7. inform. sistem:
sistema operativo operacijski sistem
analisi dei sistemi sistemska analiza
sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice
8. kem.
sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov
9. polit.
sistema costituzionale ustavni sistem
sistema elettorale volilni sistem
contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu
10. pren. red, način, pravilo, navada:
sistema di vita življenjske navade
avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela - sistemare
A) v. tr. (pres. sistēmo)
1. urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
sistemare i libri pospraviti knjige
2. poravnati:
sistemare una lite poravnati spor
3. nastaniti
4. zaposliti, zaposlovati
5. (ugodno) poročiti:
cosa non farebbe per sistemare la figlia česa vsega ne bi storil, da poroči hčerko!
6. pog. kaznovati:
sistemare qcn. per le feste dati komu pošteno lekcijo
B) ➞ sistemarsi v. rifl. (pres. mi sistēmo)
1. nastaniti se
2. zaposliti se
3. poročiti se - sìt (síta -o)
A) adj.
1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo
2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.
3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco
B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno - sív (-a -o)
A) adj.
1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.
2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
siva eminenca eminenza grigia
agr. siva plesen muffa grigia, botrite
siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
siva živčna snov materia grigia
med. siva mrena cateratta
ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
sivi lasje canizie
metal. sivi grodelj ghisa grigia
petr. sivi peščenjak pietra serena
siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
sivi galeb gavina (Larus canus)
sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)
B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio - skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.
1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci
2. (poskakovati) saltellare
3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo
4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro
5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende
6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi