Franja

Zadetki iskanja

  • tromba f

    1. glasba trobenta, tromba:
    tromba a cilindri trobenta z ventili
    tromba cromatica kromatična trobenta
    tromba marina vodna tromba
    le trombe del giudizio biblijsko trobente poslednje sodbe
    dar fiato alle trombe pren. razglasiti, razglašati z velikim pompom, udariti na veliki zvon
    partire in tromba pren. pog. zagnati se, odločno se lotiti česa
    suonare la tromba igrati trobento; pren. slovesno kaj razglasiti

    2. pren. trobentač; voj. žarg. trobentač

    3. pren. knjižno glasnik novih načel, novih ideologij; pren. slabš. klepetulja; opravljivec, opravljivka; pren. žarg. ovaduh

    4. fiz., tehn.
    tromba aspirante, premente sesalna, tlačna črpalka
    tromba elettrica avto hupa, troblja
    grammofono a tromba gramofon s trobljo (z lijakastim zvočnikom)

    5.
    tromba d'aria navt. zračnik
    tromba della canna da pesca rib. členek ribiške palice
    tromba dello stivale golenica škornja
    tromba da vino natega za pretakanje vina

    6. gradb.
    tromba delle scale stopniščno okno

    7. zool. sesalo; pog. (slonov) trobec

    8. meteor.
    tromba marina, terrestre peščena, morska tromba

    9. anat.
    tromba d'Eustachio Evstahijeva cev, ušesna troblja
    tromba uterina jajcevod
  • troncare v. tr. (pres. tronco)

    1. rezati; sekati; lomiti:
    troncare il capo obglaviti

    2. okrniti

    3. jezik apokopirati (besedo)

    4. pren. upehati; oslabiti; ohromiti:
    la delusione ha troncato in lei ogni energia razočaranje je v njej ohromilo vso voljo

    5. pren. prekiniti, prekinjati:
    troncare una relazione sentimentale prekiniti ljubezensko zvezo
    troncare la parola in bocca a qcn. komu vzeti besedo, skočiti v besedo
  • trovare

    A) v. tr. (pres. trōvo)

    1. najti:
    trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
    andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

    2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
    trovare un po' di pace najti malo miru
    trovare il proprio utile imeti korist
    trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

    3. ekst. naleteti na:
    trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

    4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
    trovare un rimedio a čemu znati pomagati
    trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

    5. zalotiti; odkriti:
    trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
    lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

    6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
    trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
    ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

    7. misliti, meniti:
    trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
    trovi? pog. se ti zdi?

    8. zavedeti se; uvideti:
    trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

    B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

    C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

    1. biti, počutiti se:
    trovarsi d'accordo strinjati se
    trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
    trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
    trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

    2. znajti se

    3. biti, nahajati se:
    la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
  • truppa f

    1. voj. vojaki; vojska:
    le truppe alleate, nemiche zavezniška, sovražnikova vojska

    2. ekst. navadni vojaki

    3. pren., šalj., slabš. krdelo, množica:
    a truppa, in truppa v krdelih
    in piazza c'era una truppa di scalmanati na trgu je bila množica rogoviležev
  • tuffo m

    1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
    fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

    2. šport skok v vodo

    3. ekst. padec; strmoglavljenje:
    venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

    4. pren. skok, zalet:
    a tuffo v zaletu, požrešno:
    buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
    parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

    5. pren. močno bitje (srca):
    per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • túkaj adv.

    1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
    kje si? Tukaj dove sei? Qui
    tukaj okrog qui attorno, da queste parti

    2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
    kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

    3. voj. pog. presente; comandi:
    vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

    4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
    na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

    5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
    napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
    govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
    tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

    6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
    od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

    7. tukaj ... tam qui... là:
    streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

    A) imperf., perf.

    1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
    okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

    2. rompere, spaccare:
    ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

    3. pren. ammazzare, sfiancare:
    ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

    4. pren. togliere, defraudare, privare:
    ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

    5. pren.
    ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
    ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

    6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
    ubiti ritem rompere il ritmo

    B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

    1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

    2. pren. ammazzarsi:
    ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

    3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
    ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
    pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria
  • udáriti (-im) | udárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colpire, battere; picchiare:
    udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
    udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
    ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
    udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

    2. battere, sbattere, urtare:
    avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

    3. cadere:
    v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

    4. pren. attaccare, assaltare:
    udariti na sovražnika attaccare il nemico

    5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
    njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
    v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

    6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

    7. pren.
    slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
    kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

    8. impers. pog. ammalarsi
    udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

    9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
    udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

    10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
    udariti polko attaccare una polka
    udariti tarok fare una partita di tarocchi
    udariti po žganju darci dentro col brandy
    udariti obilno malico fare una colazione abbondante

    11.
    udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

    12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
    naravnost udariti dire direttamente

    13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
    udariti jo čez travnik tagliare per il prato
    udariti jo v hribe andare in montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
    pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
    kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
    pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
    pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
    udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
    pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
    pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
    pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
    pren. udariti v oči saltare agli occhi
    udariti (si) v roke concludere un affare
    udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

    B) udáriti se (-im se) perf. refl.

    1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
    pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

    2. pren. (sporeči se) litigare

    3. (spopasti se) scontrarsi
  • udínjati se (-am se)

    A) imperf. refl.

    1. andare a servizio; fare un lavoro avventizio

    2. pejor. servire, essere servo:
    udinjati se okupatorju essere servo dello straniero

    B) udínjati (-am) imperf.

    1. assumere, prendere a servizio

    2. mandare a servire:
    revni starši so otroke udinjali za pastirje in pestunje i genitori poveri mandavano i figli a servire da pastori o da bambinaie
  • ufficiale

    A) agg.

    1. uraden, služben:
    Gazzetta Ufficiale Uradni list

    2. ekst. uraden:
    fidanzamento ufficiale uradna zaroka
    visita ufficiale di un capo di Stato uradni obisk državnega poglavarja

    B) m

    1. uradnik:
    pubblico ufficiale uradnik (javne uprave)
    ufficiale di gara šport sodnik; delegat
    ufficiale sanitario uradni zdravnik
    ufficiale di stato civile matičar

    2. voj. častnik, oficir:
    ufficiali inferiori, superiori nižji, višji častniki
    ufficiale in servizio permanente aktivni častnik
    ufficiale di complemento, a riposo rezervni častnik
    ufficiale di picchetto dežurni častnik

    3. hist. častnik (pri viteških redih)
  • uggia f (pl. -ge) naveličanost, dolgčas; ekst. nadloga, nadležnež:
    avere qcn. in uggia koga imeti za zoprnega, antipatičnega
    venire in uggia a qcn. postati komu nadležen, neznosen
  • uguagliare

    A) v. tr. (pres. uguaglio)

    1. enačiti, izenačevati:
    uguagliare gli uomini di fronte alla legge izenačiti ljudi pred zakonom

    2. zravnati, poravnati; zgladiti:
    uguagliare la siepe poravnati živo mejo

    3. pren. biti enak:
    uguagliare qcn. in abilità biti komu enak v spretnosti

    4. šport izenačiti, izenačevati:
    uguagliare un record izenačiti rekord

    5. imeti za enakega, enakovrednega

    B) ➞ uguagliarsi v. rifl. (pres. mi uguaglio)
    uguagliarsi a, con enačiti, izenačevati se s kom
  • uguale

    A) agg.

    1. enak:
    essere uguale di, per biti enak po čem
    tre più tre è uguale a sei mat. tri in tri je šest

    2. raven, gladek

    3. pren. enakomeren; istovrsten, homogen; umerjen

    B) avv. enako

    C) m, f
    uguali pl. enaki
  • ukrivíti (-ím) | ukrívljati (-am) perf., imperf.

    1. torcere, curvare, piegare; inarcare; storcere:
    ukriviti železo curvare il ferro
    mačka je ukrivila hrbet il gatto inarcò la schiena
    ukriviti usta v posmeh storcere la bocca in segno di derisione

    2. pren. piegare:
    ukriviti hrbet pred kom piegarsi davanti a qcn.
  • úlica (-e) f

    1. via, strada, vicolo:
    prečkati ulico tagliare la strada
    razsvetliti ulice illuminare le strade
    asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica strada asfaltata, selciata, lastricata
    glavna, stranska ulica via principale, secondaria
    enosmerna ulica strada a senso unico
    stanovati na Tržaški ulici 5 stare, abitare in via Trieste, 5
    trgovska ulica via commerciale
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)

    2. ekst. strada; piazza:
    jezik, nasilje ulice linguaggio, violenza della strada
    otroka je vzgajala ulica il ragazzo è cresciuto, si è formato sulla strada
    študenti so šli na ulice gli studenti sono scesi in piazza
    mladi veliko časa preživijo na ulici i giovani passano molto tempo fuori, per strada
  • umétniški (-a -o) adj. d'arte, dell'arte, artistico:
    umetniški izraz linguaggio artistico
    umetniški čut, dar senso, talento artistico
    umetniško ime nome d'arte, (nome) in arte
    umetniške smeri correnti dell'arte
    umetniški vodja direttore artistico
    umetniška razstava, galerija mostra (artistica), galleria d'arte
    umetniški predmeti iz slonovine avori
    umetniško naslanjalo tergale
    Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò A. de C. in arte Totò
  • umétnost (-i) f

    1. arte:
    umetnost in znanost arte e scienza
    dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
    umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art

    2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
    akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
    uporabna umetnost arte applicata

    3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
    muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
    razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare

    4. (umetniško ustvarjanje) arte:
    v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi

    5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
    kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
    govorniška umetnost retorica
    umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
    umetnost vojskovanja l'arte della guerra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
    to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
    cerkvena umetnost arte sacra
    dramska umetnost arte drammatica
    naivna umetnost arte naïve, primitiva
    sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema
  • umido

    A) agg. vlažen; moker:
    bolla a umido mokri žig
    clima umido vlažno podnebje

    B) m

    1. (umidità) vlaga

    2. kulin. paradižnikova omaka:
    carne in umido meso v paradižnikovi omaki