múha (-e) f
1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)
2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo
3. voj. mira, mirino
4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere
5. friz. mosca
6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
Zadetki iskanja
- múka (-e) f
1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
zvijati se od muk contorcersi dal dolore
prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
hist. dati koga na muke mettere alla tortura
mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo
2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
dihati z muko respirare a fatica
prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia - muōvere*
A) v. tr. (pres. muōvo)
1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom
2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati
3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere
4. šah napraviti potezo
B) v. intr.
1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji
2. začeti, začenjati; pren. izhajati
C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)
1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!
2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se
3. pren. upreti se
4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen - muro m (pl. -ri; f pl. -ra)
1. zid:
muro a secco suhi zid
muro di cotto opečni zid
muro maestro glavni zid
muro divisorio pregradni zid
muro di sostegno oporni zid
muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
muro del pianto hist., arhit. zid joka
armadio a muro zidna omara
parlare al muro pren. govoriti stenam
avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši
2. ekst. bran, zavetje
3. ekst. pren. ovira:
un muro d'odio zid sovraštva
muro del suono zvočni zid
4. šport zid
5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
mura turrite obzidje s stolpi
chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene - muscolo m
1. anat. mišica:
avere muscoli di ferro, di acciaio pren. imeti železne, jeklene mišice
2.
muscoli pl. pren. mišice, (telesna) moč:
certa gente guadagna solo coi muscoli nekateri ljudje služijo le s svojimi mišicami
essere tutto muscoli slabš. imeti vse samo v mišicah, biti le telesno razvit
essere senza muscoli, non aver muscoli pren. biti mlahav, brez energije
3. meso (zaklane živine)
4. zool. severnoital. (mitilo) klapavica - múza (-e) f
1. mitol. musa:
prositi muze za navdih invocare le muse
2. pren. musa, ispirazione poetica
3. (ženska kot vir pesniškega navdiha) musa - na prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta
3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro
6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo
9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento
10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio
11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni
5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a2) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia - nabíjati (-am) | nabíti (-íjem) imperf., perf.
1. battere, picchiare:
nabijati obroče na sod cerchiare la botte, raccerchiare
2. attaccare, affiggere
3. riempire
4. voj. caricare (l'arma):
nabiti puško caricare il fucile
5. battere, pestare
6. sparare, bombardare (con fuoco nutrito)
7. battere, sbattere (contro); picchiare, bussare; pestare:
dež nabija na okna la pioggia batte contro le finestre
nabijati po vratih picchiare alla porta
od razburjenja mu je srce močno nabijalo dall'emozione il cuore gli batteva forte
nabijati po klavirju pestare il pianoforte, strimpellare
8. (tepsti, natepsti; pretepati, pretepsti) picchiare, bastonare
9. (dvigati, dvigniti; povišati) aumentare (i prezzi);
nabiti nove davke imporre nuove tasse
10. elektr. caricare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. zvonovi nabijajo le campane suonano a distesa
ves dan je nabijalo (treskalo) ha tuonato tutto il giorno
pog. nabijati karte giocare a carte
nabijati žogo giocare a calcio
nabiti obroče incerchiare
nabiti z erotično vsebino erotizzare
nabiti z energijo dare una frustata di energia - nabírati (-am) | nabráti (-bêrem)
A) imperf., perf.
1. raccogliere; raggranellare:
nabirati češnje, gobe raccogliere le ciliege, i funghi
nabirati zelišča erborare
nabirati podpise raccogliere firme
nabirati prostovoljne prispevke fare colletta
nabirati smolo resinare
2. (pridobiti, pridobivati koga za kaj) reclutare; trovare; ingaggiare:
nabirati prostovoljce za kako akcijo reclutare volontari per qualche attività
nabirati naročnike trovare nuovi abbonati
3. (delati gube) pieghettare, drappeggiare
4. (spraviti, spravljati drobne predmete na vrvico, žico) infilare:
nabirati koralde infilare un vezzo di corallo
B) nabírati se (-am se) | nabráti se (-bêrem se) imperf., perf. refl. raccogliersi, accumularsi
C) nabírati si (-am si) | nabrati si (-bêrem si) imperf. refl. (pridobivati si) acquistare, acquisire (conoscenza, esperienza); procacciarsi - nad prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja h gornji strani) sopra, al di sopra di:
balon se je dvignil nad oblake il pallone si alzò sopra le nuvole
2. (za izražanje premikanja) a, su:
iti nad petelina andare a caccia dell'urogallo
planiti nad sovražnika gettarsi sul nemico
3. (za izražanje presežene mere, visoke stopnje) più di:
čakati nad dve uri aspettare più di due ore
ni ga hinavca nad njega non c'è peggior ipocrita (di lui)
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na zgornji strani česa) su, sopra:
letalo kroži nad mestom l'aereo vola sulla città
noga nad kolenom la gamba sopra il ginocchio
vladati nad kom regnare su qcn.
zmaga nad fašizmom la vittoria sul fascismo
2. (za izražanje presežene mere) sopra, al disopra di:
proizvodnja je nad deželnim povprečjem la produzione supera la media regionale, è al di sopra della media regionale
3. (za izražanje področja duševne dejavnosti) di, sul conto di:
zmotiti se nad prijateljem sbagliare sul conto dell'amico
maščevati se nad sovražnikom vendicarsi del nemico
4. (za izražanje vzroka za čustveno stanje) di, a causa di, per:
jokati nad kom piangere per uno
uživati nad nesrečo nekoga tripudiare della disgrazia di uno
zgražati se nad početjem sdegnarsi del comportamento di
pameten nad svoja leta assennato per la sua età
biti (komu)
kaj nad vse onorare, rispettare qcs. più di tutto
pog. biti zmeraj nad kom scocciare, importunare qcn. con richieste, pretese
imeti kaj nad sabo avere l'assillo di, essere assillato da - nadahníti (-em) perf.
1. dare un tocco, una sfumatura
2. intonare a, dare un'intonazione, una flessione:
besede nadahniti s škodoželjnostjo intonare le parole a gioia maligna
3. (navdahniti) riempire, colmare di:
nadahniti z optimizmom riempire di ottimismo - nadáljnji (-a -e) adj.
1. ulteriore; prossimo, seguente:
omejiti nadaljnje naraščanje cen limitare un ulteriore aumento dei prezzi
2.
vsak nadaljnji, vsi nadaljnji il seguente, il rimanente; i seguenti, i rimanenti
prvi obrok je 15.000 tolarjev, vsak nadaljnji je 10.000 la prima rata è di 15.000 talleri, le rimanenti 10.000
cesta je do nadaljnjega zaprta la strada è chiusa al traffico fino a ulteriore avviso - nadárjen (-a -o) adj. pieno di talento, dotato, portato, capace:
nadarjen za jezike, za matematiko dotato per le lingue, la matematica
nadpovprečno, povprečno nadarjen človek persona molto dotata, mediocremente dotata
biti nadarjen za umetnost, biti glasbeno nadarjen avere il genio dell'arte, avere attitudine per la musica - nadéti (-dénem) | nadévati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere:
nadeti konju uzdo mettere le briglie al cavallo, incavezzare il cavallo
nadeti pripone impastoiare
2. (naložiti, nalagati) caricare; riempire:
nadeti prtljago na osla caricare i bagagli sull'asino
3. gastr. farcire:
nadevati s slanino lardellare
nadevati telečja prsa farcire il petto di vitello
nadevati čreva imbudellare
nadevati meso insaccare
B) nadéti si (-dénem si) | nadévati si (-am si) perf., imperf. refl. mettersi; ekst. mettersi addosso, vestirsi:
nadeti si masko mettersi la maschera
nadeti si ganjen izraz improntare il volto a commozione
C) nadéti se (-dénem se) | nadévati se (-am se) perf., imperf. refl. mangiare avidamente, ingollare, rimpinzarsi di:
otroci so se nadevali s sladicami i bambini si rimpinzavano di dolci - nadlóga (-e) f disgrazia, avversità, calamità; piaga; accidente; incomodo:
življenjske nadloge le avversità, le intemperie della vita
PREGOVORI:
kdor ne uboga, ga tepe nadloga la perfetta obbedienza d'ogni ben è semenza - nadomestíti (-ím) | nadoméščati (-am) perf., imperf.
1. sostituire; supplire; scambiare, rimpiazzare; riguadagnare:
nobena knjiga ne more nadomestiti žive izkušnje nessun libro può sostituire l'esperienza concreta
nadomestiti tujo besedo z domačo sostituire a un forestierismo un termine nostrano
nadomestiti izgubljeni čas riguadagnare il tempo perduto
2. ricambiare:
s transfuzijami nadomestiti bolniku kri ricambiare con trasfusioni il sangue del paziente
3. completare:
nadomestiti zalogo v trgovini completare le scorte del negozio
4. recuperare - nadúra (-e) f (ora) straordinaria;
delati nadure fare gli straordinari, le straordinarie - nadúrno adv.
delati nadurno fare le straordinarie - nagánjati (-am) | nagnáti (nažênem) imperf., perf.
1. spingere, incitare, esortare, spronare:
vsak dan ga naganja k učenju ogni giorno lo esorta a studiare
2. spingere, cacciare, mandare; forzare:
naganjati živino v hlev spingere le bestie nella stalla
naganjati, nagnati komu strah v kosti incutere paura a qcn.
naganjati smeh suscitare il riso
nagnati razgrajače cacciar via i chiassoni
nagnati lenuha licenziare il fannullone - naj1 členek
1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
naj bo po tvojem sia come vuoi tu
2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
kaj naj naredim? che fare?
ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?
3. (za izražanje nujnosti) ○:
naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze
4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte
5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare
6. (za izražanje namena) ○:
ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro
7. (za izražanje dvomov) ○:
ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri