Tizio, tizio m (pl. -zi) onè:
un Tizio, tizio nekdo:
raccontare qcs. a Tizio, Caio e Sempronio kaj povedati Janezu, Franceljnu in Pepetu
Zadetki iskanja
- tlà (tál) n pl.
1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro - tóčka (-e) f
1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi
2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro
3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite
4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto
5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente
6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge
7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico
8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota - tóčno adv.
1. precisamente, esattamente, puntualmente, in punto:
priti točno venire puntualmente
priti točno ob 9h venire alle nove in punto
povedal je točno to, kar je mislil disse esattamente ciò che pensava
2. pog. (prav, ravno) proprio:
točno on je to storil è stato proprio lui a farlo - tondo
A) agg.
1. obel, okrogel; pren. okrogel, točen:
cupola tonda okrogla kupola
numero tondo zaokroženo število
voce tonda pren. poln, zvočen glas
a tondo, in tondo v krogu
essere tondo come una palla pren. biti okrogel, debel
fare il conto tondo zaokrožiti račun
sono ventimila lire tonde znese točno dvajset tisoč lir
2. pren. omejen, bedast, zabit; robat:
essere tondo come l'O di Giotto pren. biti zabit
3.
carattere tondo tisk antikva
parentesi tonda okrogli oklepaj
B) m
1. krog; krogla:
mezzo tondo polkrog
2. umet. tondo
scultura a tutto tondo, a tuttotondo obla plastika
3. tisk antikva
4. okrogel predmet
5. okrogel krožniček, podstavek
6. poleno
C) avv. odkrito, jasno:
parlare chiaro e tondo govoriti jasno in glasno - tōno m
1. fiz. ton
2. glasba ton, zven; tonski način
3. ekst. ton, nota:
i toni alti, bassi visoke, nizke note
dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se
4. jezik ton; ekst. način izražanja:
parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!
5. (barvni) ton:
toni caldi, freddi topli, hladni toni
6. med. tonus:
essere in tono pren. dobro se počutiti
7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
un abito di tono elegantna obleka
una giacca di tono sportivo športni suknjič
darsi un tono obnašati se gosposko
il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste - tôpel (-pla -o)
A) adj.
1. caldo:
topel kruh pane caldo
tople jedi piatti caldi
topel izvir, vrelec sorgente calda
topla obleka abito caldo
topla malica refezione scolastica
topli sendvič panino alla piastra
2. (prijazen, naklonjen; prijeten) caldo; caloroso; piacevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nesti novico še toplo na ušesa riferire subito la notizia
meteor. topla fronta fronte caldo
agr. topla greda letto caldo
arheol. topla kopel tepidario
zool. topla kri sangue caldo
med. topli obkladek fomento
topli piš vampa
grad. topli pod pavimento in teli, moquette
meteor. topli saharski veter ghibli
metal. toplo kovanje, valjanje ferratura, laminatura a caldo
B) tôpli (-a -o) m, f, n
popiti kaj toplega bere qcs. di caldo - topíti2 (-ím)
A) imperf. ➞ stapljati | stopiti sciogliere, fondere; diluire, squagliare:
topiti sladkor, sneg sciogliere lo zucchero, la neve
metal. topiti s plamensko pečjo riverberare
gastr. topiti sladkor caramellare
B) topíti se (-ím se) imperf. refl. sciogliersi, fondersi; struggersi:
topiti se v solzah sciogliersi in lacrime, piangere a dirotto
pejor. topiti se od ustrežljivosti sdilinquire dalle premure
topiti se od blaženosti andare in brodo di giuggiole - tornare
A) v. intr. (pres. torno)
1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš
2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se
3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje
4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja
B) v. tr.
1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati
2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled) - torta f kulin. torta; kolač; zavitek:
torta di mele jabolčni zavitek
torta di ricotta skutin kolač
torta in faccia film burleska, pantomima (v ameriškem filmu)
dividersi la torta slabš. razdeliti si plen, nepošten dobiček
mangiare la torta in testa a qcn. pren. pog. koga prekašati - tradurre*
A) v. tr. (pres. traduco)
1. prevesti, prevajati:
tradurre dall'italiano in sloveno prevesti iz italijanščine v slovenščino
tradurre alla lettera dobesedno prevesti
tradurre all'impronta prevesti brez slovarja
tradurre a senso prevesti smiselno, prosto
tradurre in parole povere, in parole chiare, in volgare pren. kaj povedati preprosto in jasno
tradurre in atto izvesti, izpeljati, realizirati
tradurre un'idea pren. udejanjiti, realizirati idejo, zamisel
tradurre un sentimento pren. izraziti čustvo (z besedo ali drugače)
2. knjižno prepeljati; admin. privesti:
tradurre l'imputato in tribunale privesti obtoženca na sodišče
B) ➞ tradursi v. rifl. (pres. mi traduco) pokazati se; končati se; spremeniti, spreminjati se - trarre*
A) v. tr. (pres. traggo)
1. knjižno povleči; potegniti, potezati:
trarre avanti pren. zavleči
trarre la lana presti volno
trarre a sé vleči, potegniti k sebi
trarre via odvleči
2. odvleči, odpeljati (tudi pren.):
trarre qcs. a buon fine kaj uspešno dokončati, izpeljati
trarre in errore spraviti, zavesti v zmoto
trarre in inganno prevarati
trarre in salvo rešiti, spraviti na varno
trarre in servitù zasužnjiti
trarre qcn. al supplizio koga peljati na morišče
3. spodbuditi, spodbujati; pritegniti
4. pren. odrešiti; spraviti, spravljati:
trarre qcn. d'impaccio koga rešiti iz zadrege
trarre qcn. da un pericolo koga rešiti iz nevarnosti
5. vzeti, jemati iz; iztisniti, iztiskati:
trarre qcn. di senno koga spraviti v blaznost, obnoriti
trarre a sorte izžrebati
trarre vino dalla botte vzeti vino iz soda
6. imeti, dobiti, pridobivati (tudi pren.):
trarre beneficio, guadagno imeti korist
trarre origine izvirati
B) v. intr.
1. knjižno napotiti se; teči kam
2. knjižno pihati (veter)
3. ekon. izdati, trasirati (menico, plačilni nalog)
C) ➞ trarsi v. rifl. (pres. mi traggo) izvleči se; spraviti se:
trarsi da una difficoltà, da un pasticcio izvleči se iz težav
trarsi di mezzo spraviti se izpod nog - tratto2 m
1. črta, poteza:
a grandi tratti pren. na hitro, jedrnato
disegnare a grandi, larghi tratti risati s širokimi potezami
2. vedenje, ravnanje; pren. vzgib, gesta:
un tratto di gentilezza ljubezniva gesta
avere un tratto garbato biti vljuden
3. kos, odlomek; razdalja; obdobje:
a tratti občasno
a un tratto, d'un tratto, tutto un tratto nenadoma
di tratto in tratto vsake toliko
nel medesimo tratto isti trenutek
leggere un tratto di racconto brati odlomek povesti
percorrere un tratto di strada prehoditi kos poti
4.
tratti pl. poteze (obraza); značilnosti (obdobja) - tráva (-e) f
1. erba:
spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
naročje trave un fascio d'erba
angleška trava erba inglese
gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
slišati travo rasti sentir crescere l'erba
2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
klasasta trava spigata
latasta trava poa (Poa)
volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
morska trava zostera (Zostera marina)
pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
PREGOVORI:
trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde - tŕčiti (-im) perf.
1. toccare (nel brindisi); battere (i tacchi)
2. scontrarsi, urtare, cozzare:
avtomobil je trčil v tovornjak un'auto ha urtato contro un camion
vlaka sta trčila si sono scontrati due treni
3. imbattersi, incappare in; incontrare:
trčiti na znanca imbattersi in un conoscente
trčiti ob paragraf venire a collisione con la legge
pren. trčiti s kom scontrarsi - trébuh (-úha) m
1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre
2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta - tréskati (-am) | tréščiti (-im) imperf., perf.
1. tuonare
2. pren. strepitare, far rumore; tuonare
3. sbattere (della porta)
4. battere (contro):
toča je treskala po šipah la grandine batteva sui vetri
5. piombare, stramazzare
6. tr. scaraventare, lanciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z oblakov treščiti na tla mettere (finalmente) i piedi a terra, scendere dalle nuvole
treščiti koga po glavi menare un colpo in testa a qcn.
treščiti koga na cesto sbattere qcn. sulla strada; licenziare qcn. in tronco
kaj mu je treščilo v glavo? ma cosa gli è preso? cosa gli è venuto in mente? - tŕgati (-am)
A) imperf.
1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi
2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe
3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia
4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.
5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù
B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.
1. spezzarsi, rompersi
2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi
3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene
4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia
5. staccarsi
6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare
7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore
C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca - trí | tríje numer.
1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)
2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium - trobénta (-e) f muz. tromba; trombetta:
glas trobente squillo di tromba
trobente trobijo in bobni ropotajo le trombe squillano, i tamburi rullano
vojaška trobenta tromba militare
jazz trobenta tromba, cornetta da jazz
trobenta z ventili tromba a pistoni, cromatica
bibl. jerihonske trobente le trombe di Gerico
trobenta poslednje sodbe la tromba del giudizio
bot. črna trobenta trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)