Franja

Zadetki iskanja

  • ripōso

    A) m

    1. počitek, odmor, oddih: ekst. spanje:
    buon riposo! prijeten počitek!
    l'eterno riposo evfemistično večni počitek, smrt
    riposo domenicale nedeljski počitek
    oggi riposo gled., film danes ni predstav

    2. knjižno mir

    3. pokoj:
    andare a riposo upokojiti se
    collocare a riposo upokojiti
    mettere qcs. a riposo, in riposo česa ne uporabljati več

    4. glasba pavza

    5. agr. zimsko spanje, mirovanje; prelog:
    riposo del terreno praha

    6. arhit. ravna površina (v nasprotju z razgibanimi):
    le volute e i riposi di un palazzo barocco volute in ravne površine baročne palače

    B) inter. voj. na mestu odmor!
  • risicare v. tr. (pres. risico) toskansko tvegati
    PREGOVORI: chi non risica non rosica preg. kdor ne riskira, ne profitira
  • risparmiare

    A) v. tr. (pres. risparmio)

    1. varčevati, hraniti:
    risparmiare denaro, fatica prihraniti denar, trud
    risparmiare il fiato, le gambe malo govoriti, malo hoditi
    risparmiare gli occhi ne utrujati oči

    2. prizanesti, prizanašati (tudi ekst.); podariti, darovati:
    l'ironia risparmiala pure! prizanesi mi, prosim, z ironijo!
    la morte non risparmia nessuno smrt nikomur ne prizanese
    risparmiare la vita a uno komu podariti življenje

    B) ➞ risparmiarsi v. rifl. (pres. mi risparmio) varčevati se
  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • rítka (-e) f pog. (zadnjica) sederino, culetto, popò:
    bati se za svojo ritko temere di perdere la propria carica
    če ne boš priden, jih dobiš po ritki se non stai buono, le prendi
  • ritto

    A) agg. pokončen, raven:
    aveva i capelli ritto lasje so se mu naježili
    ritto come un fuso pren. raven kot sveča
    stare ritto stati pokonci

    B)

    1. arhit., gradb. opornik; pokončnik

    2. šport stojalo (za skok v višino, s palico)

    3. lice, prava stran, prednja stran:
    il ritto della stoffa lice tkanine
    situazione senza ritto né rovescio pren. zapletena situacija
  • rōba f

    1. stvari, roba; ekst. imetje:
    roba di casa oprema, pohištvo
    fare roba obogateti

    2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
    roba di valore dragocenosti, dragulji
    abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
    come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
    non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
    roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
    bella roba! iron. lepa reč!

    3. blago; ekst. obleka, oblačilo

    4. trgov. blago
  • róden (-dna -o) adj.

    1. (domač, rojsten) natale, nativo:
    rodni kraj villaggio nativo
    rodna gruda paese natio, patria

    2. vero:
    skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
    spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rompompòm (-ôma)

    A) m ➞ romp:
    če ne bom izdelal, bo doma rompompom se non passo la classe, saranno guai
    njegov besedni rompompom il suo cicaleccio vuoto quanto tronfio

    B) rompompòm inter.

    1. (posnema glas bobna) bum bum

    2. (izraža nejevoljo) accidenti
  • rondine f zool. kmečka lastovka (Hirundo rustica)
    rondine di mare navadna čigra (Sterna hirundo)
    rondine di mare morski kokot, morski petelin, barbastril (Dactylopterus volitans)
    coda di rondine obl. frak
    PREGOVORI: una rondine non fa primavera preg. ena lastovka ne prinese pomladi
  • rovēscio

    A) agg. (m pl. -sci; f pl. -sce) obrnjen; narobe:
    a rovescio vznak; pren. narobe
    per diritto e per rovescio upravičeno ali ne
    capire a rovescio razumeti narobe
    cadere rovescio pasti vznak

    B) m (pl. -sci)

    1. druga, hrbtna stran:
    il rovescio della medaglia pren. druga plat medalje

    2. ekst. pren. polom; nesreča; poraz

    3. naliv; ploha (tudi pren.)

    4. udarec vnic (s hrbtno stranjo roke)

    5. šport backhand (udarec)

    6. glasba obrat, inverzija
    PREGOVORI: ogni dritto ha il suo rovescio preg. vsako lice ima svoje naličje
  • sabato m sobota:
    sabato grasso pustna sobota
    sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
    Sabato Santo velika sobota
    Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
    far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
    sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli!
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • sale m

    1. kem. sol:
    sale comune, da cucina kuhinjska sol
    sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
    sale marino morska sol
    sali di tintura belilne soli
    sali dišeča sol

    2. sol, natrijev klorid:
    sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
    sale fino, grosso fina, debela sol
    color di pepe e sale sivkast
    un pizzico di sale ščepec soli
    essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
    essere giusto di sale biti primerno slan
    non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
    rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
    sapere di sale pren. biti grenak
    va bene di sale? ali je zadosti slano?

    3. agr. dušikovo gnojilo:
    dare il sale pognojiti

    4. pren. pamet, razsodnost:
    non avere sale in zucca biti nerazsoden

    5. pren. duhovitost, zbadljivost:
    parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

    6. pesn. morje
  • saltare

    A) v. intr. (pres. salto)

    1. skočiti, skakati:
    saltare dal letto skočiti iz postelje
    saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
    saltare a piedi pari skočiti sonožno
    saltare come un camoscio skakati kot gams
    saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
    saltare fuori prikazati se
    saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
    saltare dalla gioia skakati od veselja
    gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
    saltare in mente, in testa priti na um
    ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
    saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
    saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

    2. zleteti; odpasti:
    saltare in aria zleteti v zrak
    fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
    fare saltare il banco igre razbiti banko
    fare saltare il governo zrušiti vlado
    è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
    farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    3. stopiti, skočiti (na):
    saltare a cavallo zajahati konja
    saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

    4. pren. preskočiti, preskakovati
    saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

    B) v. tr.

    1. preskočiti, preskakovati (oviro):
    saltare un ostacolo preskočiti oviro
    saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

    2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
    saltare una classe šol. preskočiti razred
    saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

    3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

    4. naskočiti (pri parjenju)
  • salute

    A) f

    1. zdravje:
    salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
    essere in salute biti zdrav
    avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
    bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
    essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
    guastarsi la salute pokvariti si zdravje
    rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
    pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
    andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

    2. odrešitev; relig. zveličanje:
    salute eterna večno zveličanje

    3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
    l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
    casa di salute evfemistično umobolnica

    B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!
  • sám1 (-a -o) adj.

    1. solo:
    biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

    2. solo, da solo, da sé:
    naredi sam fai da solo, fai da te
    misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
    sam od sebe spontaneamente

    3. stesso:
    tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

    4. (v zvezi s 'se') se stesso:
    oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
    norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

    5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
    sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
    govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
    sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
    sam po sebi razumljiv implicito
    obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
    sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
    PREGOVORI:
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso